Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (8.301-8.400)

  1. hrepenljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, C.
  2. hreščȃvəc, -vca, m. der Lärmer, C.
  3. hreščljȃvəc, -vca, m. die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), C.
  4. 1. hretljìv, -íva, adj. = kašljav, C.
  5. 2. hrę́tljiv, adj. ekelhaft, Mur., Cig.
  6. hrę́tljivost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur.
  7. hŕgav, adj. knorrig, Dict., Št.
  8. hriboplẹ̑zavəc, -vca, m. der Bergsteiger, LjZv.
  9. hríbovəc, -vca, m. der Bergbewohner, der Gebirger; — hribóvec, Valj. (Rad).
  10. hribovı̑t, adj. bergig, hügelreich, Cig., Jan., M., Cig. (T.), C., nk.
  11. hribovı̑tost, f. die gebirgige Beschaffenheit, Cig. (T.).
  12. hribǫ̑vje, n. coll. die Berge; die Berggruppe, Cig. (T.).
  13. hríbovka, f. die Gebirgerin, Cig.
  14. hríbovnat, adj. bergig, Cig., Jan.
  15. hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
  16. hrípav, adj. heiser; hripav glas, eine rauhe, heisere, krächzende Stimme; — röchelnd, Mur., Cig.
  17. hrípavəc, -vca, m. der Heisere, der Röchelnde, Mur., Cig.
  18. hrípavica, f. die Heiserkeit, Z.; der Husten, Cig., Jan.
  19. hrípavost, f. die Heiserkeit.
  20. hripotljìv, -íva, adj. = hripav, Valj. (Rad).
  21. hripotljı̑vəc, -vca, m. = hripavec, Valj. (Rad).
  22. hŕkav, adj. 1) heiser, C.; — 2) schnarchend, Jan.
  23. hŕkavəc, -vca, m. der Schnarcher, Mur., Jan., C.
  24. hŕkavica, f. rauher Hals, die Heiserkeit, C.
  25. hŕkavka, f. die Schnarcherin, Mur.
  26. hrmę́stavəc, -vca, m. = hrustanec, C., SlGor.; — das Ohrläppchen, Hal.- C.
  27. hrmę́stljavəc, -vca, m. hrustanec (govori se: hrmę́slavec), vzhŠt.- C.
  28. hrnjavəc, -vca, m. 1) der Schnarcher, Z.; — 2) die Pferdeschnauze, Hal.- C.
  29. hrómav, adj. hinkend: h. konj, Andr.; — krüppelhaft, C.
  30. hropotljìv, -íva, adj. der gerne laut lacht, C.
  31. hrǫ́ščev, adj. des Käfers-, Käfer-, Jan.
  32. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  33. hrovȃtič, m. = hrovat 2), hrvatič, C.
  34. hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  35. hrščljìv, adj. den Husten habend, C.
  36. hrumestav, adj. kdor rad hrumesta, Notr.
  37. hrupȃvəc, -vca, m. = hrustanec, C.
  38. hrupljìv, -íva, adj. lärmend, Cig.
  39. hrupljı̑vəc, -vca, m. der Lärmmacher, der Tumultuant, C.
  40. hrustančevína, f. die Knorpelsubstanz, Erj. (Som.).
  41. hrustàv, -áva, adj. 1) knorpelnd, Cig.; — 2) knorpelig, Cig., Jan.
  42. hrustȃvəc, -vca, m. 1) der Knorpeler, der Nager, Jan.; — 2) der Prahler, Fr.- C.; — der Schreihals, Tolm.; — 3) = hrustanec, Mur., Cig., Mik., Tolm.
  43. hrustȃvka, f. 1) die Knorpelkirsche; — 2) eine Art Birne, M.; — 3) der Knorpelsalat (chondrilla), C., Medv. (Rok.).
  44. hrustljȃvka, f. 1) die Knorplerin, Z.; — 2) der Eissalat, Z.
  45. hrustljȃvkast, adj. = hrustljiv, Vrtov. (Vin.).
  46. hrustljìv, -íva, adj. kar se da hrustati: hrustljive jagode, Vrtov. (Vin.).
  47. hruščàv, -áva, adj. rauschend, C.
  48. hruščev, adj., Cig., pogl. hrušev, hruškov.
  49. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
  50. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
  51. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
  52. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
  53. hrúševje, n. coll. Birnbäume, (-ščevje) Met.
  54. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).
  55. hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.
  56. hrúškovəc, -vca, m. der Birnmost.
  57. hrúškovica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig.
  58. hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
  59. hrúškovje, n. = hruševje, Jan. (H.).
  60. hrúškovka, f. 1) = hruškovica, Z.; — 2) = hruškovec, Cig.
  61. hrúškovnica, f. = hruševec, Cig.
  62. hrvatíca, f. neka suknja, Danj.- C.; = 1. čoha, ogr.- C.
  63. hrvȃtič, m. die Hauhechel (ononis), Ščav.- C.
  64. hrvatovščák, m. neka trta, Št. (ob hrv. meji)- Erj. (Torb.).
  65. hŕzavəc, -vca, m. der Wieherer, Mur.; — pren. der sehr laut zu lachen pflegt, Mur.
  66. hudíčev, adj. des Teufels, Teufels-, teuflisch; hudičevo delo, das Teufelswerk; h. človek, ein teuflischer Mensch.
  67. hudičevȃnje, n. das Fluchen mit dem Worte hudič.
  68. hudičeváti, -ȗjem, vb. impf. den Teufel im Munde führen, mit dem Worte hudič fluchen.
  69. hudičevȃvec, -vca, m. der mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig., Jan.
  70. hudičevȃvka, f. die mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig.
  71. hudírjev, adj. des Teufels; verteufelt, Cig. hudirjev človek, ein Teufelskerl, Cig.
  72. hudı̑rstvọ, n. die Teufelei, SlN.
  73. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
  74. hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.
  75. hudobljívost, f. = hudobnost, Mur.
  76. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
  77. hudočı̑nstvọ, n. = hudodejstvo, Mur.
  78. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.
  79. hudodẹ̑lstvən, -stvəna, adj. criminell, Cig.
  80. hudodẹ̑lstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; slediti vsako h., Levst. (Nauk); h. umora, tatvine, nk.
  81. hudodẹłstvováti, -ȗjem, vb. impf. Missethaten, Verbrechen verüben, Zora.
  82. hudolẹ́sovina, f. = hudobika, Z.; — der Hartriegel (cornus sanguinea), M., Rib.- C., Lašče- Erj. (Torb.).
  83. hudolẹ́tovina, f., Z., pogl. hudika.
  84. hudomišljìv, -íva, adj. Böses sinnend, ogr.- C.
  85. hudovȃnje, n. der Aerger, Cig.; das Schmälen: h. in groženje inženirjevo, Jurč.
  86. hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.- Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.
  87. húdovina, f. = hudovitovina (?): s hudovino nekateri vino barvajo, jvzhŠt.
  88. hudovı̑rje, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, = sačišče, Cig.
  89. hudovı̑t, adj. schlimm, schädlich, Nov.- C.
  90. hudovíta, f. = hudovitovina, Z.
  91. hudovı̑tost, f. die Schlimmheit, C.
  92. hudovítovina, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Cig.
  93. hudovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Uebelwollende, Cig., C.; der Boshafte, Jan.
  94. hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
  95. hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
  96. hudovǫ̑ljnik, m. der Böswillige, Z.; schelmischer Mensch, Cig.
  97. hudovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, der Argsinn, Cig., ogr.- M.; — 2) der Missmuth, Jan.
  98. hudovoščljìv, -íva, adj. schadenfroh (hudovǫ́ščljiv), Mur.
  99. hudožı̑v, -žíva, adj. schlecht aussehend, kränklich, C.
  100. hudožı̑vnik, m. der mühselig Lebende, Notr.

   7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA