Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (82.787-82.886)
-
2. sı̑p, m. schwerer Athem (asthma), Habd.- Mik.
-
1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
-
2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
-
sipáč, m. der Schütter, Cig.
-
sipáča, f. der Mulm, die Schutterde, Cig., C., Nov.; sipača (peščenica), Cv.
-
sipák, m. ein zerreiblicher, mehliger Stein, V.-Cig.
-
sipalíšče, n. der Schuttplatz, Cig.
-
sipȃłnica, f. die Streusandbüchse, Jan.
-
sipálọ, n. = sipa, der Streusand, Jan. (H.).
-
1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
-
2. sípati, -pam, -pljem, vb. impf. keuchen, schnaufen, Cig., Jan., C.
-
sípčən, -čna, adj. brüchig, mehlicht, C., Z., Kr.
-
sı̑pəc, -pca, m. mehliger Sand, C.
-
sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
-
sípən, -pna, adj. = sipek, kar se siplje: rollig, Jan.; sı̑pni pesek, der Triebsand, Cig. (T.).
-
sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
-
sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
-
sipína, f. 1) der Schutt, Jan.; zidovne sipine, Ruinen, C.; — 2) die Sandbank, die Düne, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Erj. (Min.), Svet. (Rok.); na sipino naleteti, auf den Strand gerathen, Šol.
-
sípiti, -im, vb. impf. schwer athmen, Habd.- Mik., Jan.
-
sı̑pnat, adj. rollig, Cig.
-
sı̑pnica, f. 1) die Streusandbüchse, Cig., Jan.; — 2) = žitnica, der Kornboden, Jan.
-
sı̑pnik, m. das Loch im Beutel oder Mühlentrichter, das Rumpfloch, Cig.
-
sípniti, sı̑pnem, vb. pf. schütten, C.
-
sípor, -rja, m. der Sandmergel, C.; — der Flugsand, C.; — grober Sand, C.
-
síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.
-
sípornat, adj. Sandmergel enthaltend, C.
-
sipòt, -óta, m. schweres Athmen, C.
-
sipóta, f. die Engbrüstigkeit, C.
-
sìr, síra, m. der Käse; sladki s., der Quarkkäse; V.-Cig.; — der Käselaib.
-
sı̑r, adj., Jan., pogl. ser.
-
síranje, n. die Käsebereitung, Gor.- M.
-
sı̑rar, -rja, m. der Käsebereiter, der Käsehändler, Cig., nk.
-
sı̑rarica, f. die Käsebereiterin; — die Käsehändlerin, Cig.
-
sirarı̑ja, f. die Käsebereitung, der Käsehandel, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
-
sirárnica, f. das Käsehaus, Cig.; — der Käseladen, Cig.
-
2. sı̑rast, adj. = serast, Cig., M.
-
sírati, sı̑ram, vb. impf. Käse bereiten, Gor.- M.
-
síratka, f. = 2. sirotka, Mur., Cig., Jan., DZ.
-
1. sı̑rčək, -čka, m. dem. 1. sirek; 1) das Käselaibchen, Cig.; — 2) der Käsebeutel (des Kalbes), der Labmagen, Cig., M.
-
2. sı̑rčək, -čka, m. = serček, C.
-
sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
-
sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Vreme- Erj. (Torb.).
-
sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
-
sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
-
sı̑rəc, -rca, m. = serec 2), Cig., Jan., Jurč.
-
1. sı̑rək, -rka, m. dem. sir; 1) das Käschen; — das Käselaibchen; — 2) = prga, der Ölkuchen, vzhŠt.- C.
-
2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
-
sírən, -rna, adj. Käse-: sı̑rna kislina, Cig., Jan.; — käsig, Cig., Jan.
-
sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).
-
sirič, m. der Amaranth (amaranthus), C.
-
sirílọ, n. das Käselab, Mur., Cig., Jan., C.
-
sírišče, n. 1) posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo, Mik.; das Lab, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = sirnica, die Käseform, Jan.; ("torilo, v katero se pobere žmitek"), Glas.
-
síriščən, -ščna, adj. Lab-, Jan. (H.).
-
síriščnica, f. der Waldmeister (asperula odorata), C.
-
síriščnik, m. 1) der Labmagen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.); — 2) die Mondviole (lunaria), Nov.
-
síriščnjak, m. = siriščnik 1), Cig.
-
síriti, sı̑rim, vb. impf. zu Käse machen, laben, Cig., Jan., Štrek.; s. se, zu Käse werden; mleko se siri.
-
sírjenje, n. das Käsemachen, die Labung, Cig.
-
sírka, f. = 2. sirek 1), die Moorhirse, Mur., vzhŠt.
-
sı̑rko, m. = serec 2), Cig., Jan.
-
sı̑rnat, adj. käsig, Cig., Jan.; sirnata potica, der Käsekuchen, Cig.
-
sı̑rnica, f. 1) das Käsewasser, V.-Cig.; — 2) die Käsekammer, Dict., Cig., Jan.; — 3) das Käsebehältnis, Mur.; — 4) die Käseform, Štrek., Notr.
-
sı̑rnik, m. der Käsekorb, Cig.; — der Käsekessel, Z.
-
sirnína, f. der Käsestoff, das Caseïn, Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.), Vrt.
-
sirnjáča, f. 1) der Käseseiher, C.; — 2) der Käselaib, kajk.- Valj. (Rad).
-
sirnják, m. der Käsekorb, Cig., C.; — der Käsetopf, Cig., C.
-
sirojẹ̑dka, f. = sirovojedka, sirovka, DSv.
-
siromačè, -ę́ta, n. ein armer Mensch, Cig.
-
siromačı̑ja, f. = 1) siromaštvo, Cig., Jan.; moja s., mein Bisschen Armut, Cig.; — 2) coll. arme Leute, Jan.; kaj se pa more velicega zgoditi le-tej siromačiji? Levst. (Zb. sp.).
-
siromáčiti, -ȃčim, vb. impf. ärmlich leben, kümmerlich auskommen, Zv.
-
siromàh, -áha, m. = siromak, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
-
siromák, m. ein armer, elender Mensch, der Arme; tudi: siromàk, -áka, Cv.
-
siromáščina, f. die Armut, Cig.
-
siromašè, -ę́ta, n. = siromače, Mik., Valj. (Rad).
-
siromȃšəc, -šca, m. dem. siromah, der Arme, Vrt.
-
siromášən, -šna, adj. arm, dürftig, Cig., Jan., M., Kr.; — kümmerlich, kärglich, Cig., Jan.
-
siromášiti, -ȃšim, vb. impf. = siromačiti, Cig.
-
siromáški, adj. 1) Armen-, Cig., Jan.; — 2) arm, armselig, ärmlich; siromaško življenje, po siromaško živeti.
-
siromȃšnica, f. die Armenanstalt, Cig., Jan.
-
siromȃšnik, m. = siromaški človek, Jan. (H.).
-
siromášnost, f. die Armseligkeit, die Ärmlichkeit, Cig., Jan.
-
sirošən, -šna, adj., Cig., Jan., pogl. siromašen.
-
sirošiti, -im, vb. impf., V.-Cig., pogl. siromašiti.
-
sirọ̑ški, adj. Waisen-, Cig.; ( nam. sirotski).
-
sirọ̑tče, -eta, n. dem. sirotec, Valj. (Rad).
-
sirọ́tčiti, -ọ̑tčim, vb. impf. Mangel leiden, (siročíti) Cig.
-
sirọ̑təc, -tca, m. 1) der Verwaiste, M.; — 2) der Arme, M.
-
sirọ̑tej, m. = sirotek, Cig., Jan. (Slovn.), Let., ZgD., SlN.
-
sirọ̑tən, -tna, adj. 1) verwaist, Jan.; — 2) ärmlich, armselig, Mur., Jan.; s. biti, arm sein, Cig.
-
sirọ̑tica, f. dem. sirota; 1) die Waise; — 2) ein armes, bedauerungswürdiges Kind; — 3) das dreifarbige Veilchen oder die Dreifaltigkeitsblume (viola tricolor), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Augentrost (euphrasia), Polj.
-
sirọ̑tič, m. = sirotek, Cig., ogr.- C.
-
sirotı̑ja, f. = sirotstvo, der Waisenstand, die Waisenschaft, Cig.
-
sirotína, f. die Armseligkeit, das Elend, Z., Blc.-C.
-
sirotínja, f. = sirotina, Jan.
-
sirotínji, adj. = sirotinski, Jan.
-
sirotı̑nski, adj. 1) Waisen-, Cig., Jan.; — 2) Armen-, Habd.- Mik.
-
sirotíšče, n. 1) das Waisenhaus, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) sirọ̑tišče, eine arme Waise, Štrek.; — ein armes Kind: zdaj pa zdaj bode ugasnilo sirotišče, Str.
-
sirotı̑ščnica, f. = sirotišče, sirotnica, C.
-
1. sirọ̑tka, f. dem. sirota; 1) die Verwaiste; — 2) ein bedauerungswürdiges Kind; sirotka ti uboga! armes Kind!
-
2. sírotka, f. der von dem Käse geschiedene wässerichte Theil der Milch, das Käsewasser, die Molken; — krvna s., das Blutwasser (serum), Cig. (T.), Erj. (Som.); — (tudi: siratka); iz: sirovatka, Mik. (Et.).
82.287 82.387 82.487 82.587 82.687 82.787 82.887 82.987 83.087 83.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani