Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (82.687-82.786)

  1. sidrnína, f. das Ankergeld, (sidrenina) Cig.
  2. sídrọ, n. der Anker, Cig., Jan., nk.; s. vreči, vor Anker gehen, Cig., DZ.- LjZv.; = s. spustiti, Cig., Jan.; na sidru stati, vor Anker liegen, Cig.; sidra vzdigniti, die Anker lichten, Jan.; zasilno, mrtvo, rešno s., der Nothanker, Cig.; — hs., iz gr. σίδηρος = železo, Mik. (Et.).
  3. sifilītičən, -čna, adj. die Lustseuche (Syphilis) betreffend, mit der Lustseuche behaftet, syphilitisch, Cig., nk.
  4. 1. síga, f. pfeifender Athem, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; Kako mu siga v prsih cvili! Levst. (Zb. sp.).
  5. 2. síga, f. der Kalksinter, Cig., Jan., Erj. (Min.); — hs.
  6. síganje, n. pfeifendes Athmen, Cig.
  7. 1. sígast, adj. = sigav, Cig.
  8. 2. sígast, adj. tropfsteinartig, Cig. (T.).
  9. sígati, -am, vb. impf. pfeifend athmen, keuchen, Cig., Jan., C., BlKr.
  10. sigúrən, -rna, adj. sicher, Mik., nk.; — iz it. sicuro.
  11. sigúrnost, f. die Sicherheit, nk.; — prim. siguren.
  12. sı̑j, m. der Schein, der Glanz, der Schimmer, Cig., Jan.; solnčni s., C.; nebeški s., Zora; V upa rajskem siju, Preš.
  13. sijȃj, m. der Glanz, C., Zora; — die Herrlichkeit, C., nk.
  14. sijȃjən, -jna, adj. stark glänzend ( min.), Cig. (T.), C.; — ( fig.) glänzend, herrlich, brillant, Jan., Cig. (T.), nk.
  15. sijȃjnik, m. 1) sijajniki, Blattkäfer (chrysomelina), Cig. (T.), Erj. (Z.); — 2) sijajniki, die Glanze ( min.), Cig. (T.); antimonov, srebrni, svinčeni, železni s., der Antimon-, Silber-, Blei-, Eisenglanz, Erj. (Min.).
  16. sijȃjnost, f. der Glanz, Cig. (T.); biserna, demantna, kovinska, steklena, tolščena s., Cig. (T.); demant sine v prekrasni sijajnosti, Erj. (Min.); — ( fig.) der Glanz, die Pracht, Z., nk.
  17. sijáti, sı̑jem, vb. impf. scheinen, strahlen; solnce sije; oči so ji sijale od veselja, Jurč.; — od peči sije, der Ofen strahlt Hitze aus, jvzhŠt.; ( praes. tudi: sı̑jam, Mik., Ravn.- Valj. (Rad); Oj sijaj, sijaj solnčece Na moje drobno srčece, Npes.).
  18. sı̑k, m. ein zischender Laut, der Zischer, Mur., Jan.
  19. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
  20. sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; ( prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; ( prim. sikav).
  21. síkast, adj. bissig ( fig.), Cig.
  22. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
  23. sı̑kəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Koborid- Erj. (Torb.).
  24. siketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zischeln, C.; — in einem fort schwatzen, (tudi: zanken), Fr.- C.
  25. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  26. sikòt, -óta, m. das Gezisch, Jan.
  27. siksāk, adv. zickzack, V.-Cig.
  28. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  29. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
  30. sı̑lež, m. der Gewaltthätige, der Tyrann, Vod. (Pes.).
  31. silīcij, m. das Silicium ( chem.), Cig. (T.).
  32. silikāt, m. das Silicat ( chem.), Cig. (T.).
  33. silina, f. = oblajst, der Waid (isatis tinctoria), C.
  34. síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
  35. sìlj, sílja, m. der Haarstrang (peucedanum sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  36. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  37. sı̑ljen, adj. Getreide-: siljeno betvo, vzhŠt.- Mik.
  38. sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
  39. síljenje, n. das Zwingen, das Nöthigen; — das Drängen; — die Affectation, Cig.
  40. sı̑łna, f. die Almosenbüchse, Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. silen 1).
  41. 1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
  42. 2. sı̑łnica, f. der Getreidekasten, Mur., Jan., Danj.- Mik.; ( nam. selnica, Mik.).
  43. sı̑łnik, m. der Gewaltthäter, der Tyrann, Meg., Jarn., Mur., Cig., Trub., Vrt.; tirani ali silniki, Krelj, Dalm.; — der Erpresser, Dict., Mik., Cig.
  44. siłnogółtnost, f. heftige Gier, Trub.- Mik.
  45. síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
  46. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  47. silogīzəm, -zma, m. sklep, der Schluss, der Syllogismus ( phil.), Cig. (T.), Lampe (V.).
  48. silokázən, -zna, adj. dynamisch, Cig. (T.).
  49. sı̑loma, adv. auf gewaltsame Weise.
  50. silomèr, -mę́ra, m. der Kraftmesser (Dynamometer), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  51. siluēta, f. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.).
  52. silūrski, adj. Silur- ( geol.): silurska tvorba, die Silurformation, Cig. (T.).
  53. sìm, adv. hieher, Str.; pogl. sem.
  54. simbōlən, -lna, adj. symbolisch, Cig. (T.).
  55. simbōličən, -čna, adj. symbolisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  56. simbōlika, f. nauk o simbolih, die Symbolik, Jan., Cig. (T.), nk.
  57. simētričən, -čna, adj. someren, symmetrisch, Cig. (T.), nk.
  58. simetrı̑jski, adj. symmetrisch, Žnid.
  59. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
  60. simonı̑ja, f. svetokupstvo, die Simonie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  61. simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
  62. sı̑n, sı̑na, sinȗ, m. der Sohn; deseti s. = deseti brat, C.
  63. sinagōga, f. judovska shodnica, die Synagoge, Cig.
  64. sı̑nče, -eta, m. das Söhnchen, Mik.
  65. sı̑nčič, m. dem. sinek; das Söhnchen, Valj. (Rad).
  66. siníca, f. die Meise; bes. die Kohlmeise (parus maior); sova sinici glavana pravi = der Kuckuck ruft seinen eigenen Namen aus, Cig.
  67. sinìč, -íča, m. dem. sin, Rez.- Valj. (Rad).
  68. sinı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Meisen damit zu locken, Cig.
  69. sinı̑čək, -čka, m. = sinica, Levst. (Zb. sp.).
  70. siníčica, f. dem. sinica; 1) das Meischen; — 2) das Hornkraut (cerastium), (sen-) Medv. (Rok.).
  71. sinı̑čka, f. = siničica, Mur.
  72. sinı̑čnica, f. neka trava, das Hornkraut (cerastium arvense), C.
  73. sinı̑čnik, m. = smrdljivec, der Schierling, C.
  74. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
  75. sı̑nj, m. das Bergblau ( min.), Cig., Valj. (Rad).
  76. sı̑njak, m. grauer (blauer) Kalkstein, Mur., Jan., jvzhŠt.; die Grauwacke, Z.
  77. sínjast, adj. bläulich: s. biti, prihajati, blauen, Cig.
  78. sı̑njəc, -njca, m. = sinjak, Cig., Met.; das Bergblau, Cig.
  79. sinjeglèd, -glę́da, adj. blauäugig, V.-Cig.
  80. sínji, adj. grau, bläulich, M.; sinji kamen, grauer (blauer) Kalkstein, Rib.- Mik., Cig., Met.; blau, Mur.; sinje nebo, nk.; wasserblau, Cig., Jan., Žnid.; sinje morje, Npes.- M.
  81. sinjína, f. die Bläue, das Blau, Jan., C.
  82. sínjiti se, -im se, vb. impf. blauen, Cig.
  83. sı̑njkast, adj. bläulich, Cig.
  84. sinjkljàt, -áta, adj. bläulich, Jan.
  85. sinjkljáti, -ȃm, vb. impf. bläulich werden, Cig.
  86. sínjost, f. die Bläue, Cig.
  87. sı̑nkinja, f. des Sohnes Tochter, Mur., Mik.
  88. sinọ́či, adv. = snoči, gestern abends.
  89. sinọ́čnji, adj. = snočnji, von gestern abends; sinočnje mleko.
  90. sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
  91. sinodālən, -lna, adj. Synodal-, Jan.
  92. sinōdski, adj. synodisch ( astr.), Cig. (T.).
  93. sinonīmən, -mna, adj. soznačen, synonym, nk.
  94. sinonimı̑ja, f. die Synonymie, Cig. (T.).
  95. sinonīmika, f. nauk o soznačnih besedah, die Synonymik, Cig. (T.).
  96. sintāktičən, -čna, adj. syntaktisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  97. sintētičən, -čna, adj. skladen, sestaven, synthetisch, Cig. (T.).
  98. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  99. sīnus, m. der Sinus ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.).
  100. 1. sìp, sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.

   82.187 82.287 82.387 82.487 82.587 82.687 82.787 82.887 82.987 83.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA