Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (82.487-82.586)
-
səsálọ, n. 1) die Saugdutte der Kinder, der Zulp, Cig.; — 2) der Saugrüssel, Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Saugmaschine, Cig.; sesala, das Saugwerk, Cig. (T.).
-
sesamojda, f. die riechende Nießwurz (helleborus graveolens), Z., Medv. (Rok.).
-
səsáti, -sȃm, vb. impf. saugen; praes. tudi: səsèm, Gor.- Mik., Cv., Ig (Dol.); mora ga sese, Dict.; prasci radi seso (sso), Gor.- Valj. (Rad).
-
səsə̀c, -scà, m. die Zitze, die fleischige Erhöhung der weiblichen Brust; tele ne prime sesca; tele od sesca, das noch saugende Kalb, Lašče- Levst. (Rok.); žrebec pri sescu, das Saugfohlen, DZ.; od sesca dejati = odstaviti, Dict.; — tele prvega sesca, das erste Kalb einer Kuh, Ig (Dol.), Notr.
-
səsẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad sesesti se; 1) zusammensinken, Z.; cestni tlak se seseda, der Straßenkörper sitzt ab, Levst. (Cest.); — 2) gerinnen, Cig., Cig. (T.); mleko se seseda ali siri, Dict.; kri se mi seseda, das Blut stockt in meinen Adern, Zv.
-
səsę̑denica, f. geronnene, saure Milch, M.
-
səsẹ́dina, f. die Ablagerung: sesedine v stanicah, Erj. (Som.).
-
səsẹ̀k, -sẹ́ka, m. = omara, Vrt.; — stsl.
-
səsə̀k, -skà, m. = sesec, Cig., Jan., M., BlKr.; seski, die weibliche Brust, Cig.
-
səsẹ̑ka, f. = sesekan in osoljen, pa še ne scvrt špeh, ("das Verhackicht"), Celovška ok.
-
səsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zusammenhacken, in Stücke hacken.
-
səsə̀n, -snà, adj. Sauge-, saugend, Cig., Jan.
-
səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.- Cig., Mur., Lašče- Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, ( mont.), Cig.
-
sēsija, f. zasedanje, die Session, Cig. (T.).
-
səsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad sesuti; — ( vb. pf. = sesuti, Št.).
-
səsíriti se, -sı̑rim se, vb. pf. zu Käse werden, Jan., Erj. (Torb.); sesirjeno mleko, gekäsete, geronnene Milch, Cig.
-
səsísati, -am, vb. pf. = izsesati, aussaugen, Dict., Jan.
-
sə̀skast, adj. zitzenförmig, Cig.
-
səskáti, -ȃm, vb. impf. saugen (v otročjem govoru), M.
-
sesljáč, m. kdor seslja: S krpezico po sesljaču! Levst. (Zb. sp.); — prim. 1. sesljati.
-
1. sesljáti, -ȃm, vb. impf. s statt š sprechen, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Št.
-
2. səsljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen, C., Z.
-
səslúžiti, -im, vb. pf. = odslužiti: z vožnjo, na vožnji dolg s., eine Schuld abfahren, Cig.
-
səsmráditi se, -smrȃdim se, vb. pf. stinkend werden, Štrek.
-
səstajalíšče, n. der Ort, wo man zusammenzukommen pflegt, Zora.
-
səstȃjati, -jam, -jem, I. vb. impf. s. iz česa, aus etwas bestehen (po lat. "constare" narejeno), nk.; — II. s. se, vb. impf. ad sestati se, (stanem se): zusammenkommen, zusammentreffen, Jan., nk.; s. se s kom, Navr. (Kop. sp.).
-
səstȃnək, -nka, m. 1) der Zusammentritt, die Zusammenkunft, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) die Conjunction ( astr.), Cig. (T.).
-
səstáti, -stȃnem, vb. pf. 1) antreffen: s. koga (zestati), kajk.- Valj. (Rad); — 2) s. se, zusammenkommen, Jan., nk.; s. se s kom, (zestati se) kajk.- Valj. (Rad).
-
səstáti, -stojím, vb. impf. bestehen, DZ.; solnčna svetloba sestoji iz različnih delov, Žnid.; človek sestoji iz duše in telesa, Cig. (T.); — stsl., rus.
-
sestērcij, m. starorimski denar, der Sestertius, Cig.
-
sẹ́sti, sę̑dem, vb. pf. sich setzen; sedi k meni! na voz, na konja s., den Wagen, das Pferd besteigen; na konja s., ( fig.) in Harnisch gerathen, V.-Cig.; lesici na rep s. = Reißaus nehmen, Cig., Jan.; s. si = sesti, sich niedersetzen, Mur., Mik., vzhŠt.
-
səstojína, f. der Bestandtheil, Jan. (H.).
-
səstǫ́kati se, -stǫ̑kam, -čem se, vb. pf. sich abächzen, Cig.; sestokan, jammermüde, Cig.
-
səstǫ́piti se, -stǫ̑pim se, vb. pf. zusammentreten, sich entgegentreten, Vrt.
-
séstra, f. die Schwester; deseta sestra = desetnica, Levst. (Rok.); po polu s., die Halbschwester, die Stiefschwester: mlečna s., die Milchschwester, Cig.; = s. po mleku, Cig., Jan.; — die Klosterschwester.
-
səstrádati, -am, vb. pf. = izstradati, abhungern: sestradan kakor pes, Cig.
-
sestràn, -ána, m. der Schwester Sohn, der Neffe, Navr. (Kop. sp.).
-
sestrána, f. 1) medve sve si sestrani, unsere Mütter sind Schwestern, Mur.; die Cousine, das Geschwisterkind, Cig., Jan.; — 2) = sestrina hči, kajk.- Valj. (Rad); die Nichte, Jan.
-
sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
-
sestrȃnič, m. = sestranec 1), C.; — der Vetter, Šol.
-
sestranı̑čna, f. die Schwestertochter, C.
-
sestráninja, f. = sestrana 1), C.
-
sestrȃnka, f. das Geschwisterkind, Jan.
-
sestrìč, -íča, m. 1) = sestrin sin, der Schwestersohn, Cig., M., Dalm., Hip. (Orb.), Notr., BlKr., jvzhŠt.; — 2) das Geschwisterkind, Jan.; sestriči, Geschwisterkinder, Meg., Z.; — tudi: séstrič, jvzhŠt.
-
sestríčica, f. dem. sestrica, das Schwesterchen, M.
-
sestrı̑čka, f. dem. sestrica; das Schwesterchen, Jan.
-
sestrı̑čna, f. 1) = sestrina hči, Hip. (Orb.), Valj. (Rad), Notr.; — 2) die Tochter der Tante: moje sestrične so tetine hčere, BlKr.; — die Cousine, das weibliche Geschwisterkind.
-
sestrı̑čnica, f. dem. sestrična; das weibliche Geschwisterkind, Cv.
-
sestrı̑čnik, m. das männliche Geschwisterkind, C.; sestričniki so tetini sinovi, BlKr.; pozdravlja vas Marka, Barnabov sestričnik, Jap. (Sv. p.).
-
séstrika, f. das Schwesterchen, Danj. (Posv. p.).
-
sestrína, f. die Schwesterschaft, Mur.
-
sestrı̑nəc, -nca, m. = sestrinek, C.
-
sestrı̑nək, -nka, m. der Schwestersohn, M.
-
sestrínji, adj. der Schwester, Mik.; — Schwester-, schwesterlich, Mur.
-
sestrı̑nski, adj. schwesterlich, Schwester-, Mur., Cig., Jan., C.
-
sestríti se, -ím se, vb. impf. schwestern, sich verschwistern, verschwistert sein, Cig., C.; senca se z lučjo sestri, Levst. (Zb. sp.).
-
séstrn, adj., Jan., pogl. sestrski.
-
séstrna, f. die Schwestertochter, die Nichte, Z., Vod. sp.
-
séstrnəc, -nca, m. der Schwestermann, Vod. sp.
-
séstrnica, f. die Schwestertochter, die Nichte, Jan., Burg. (Rok.), Vod. sp.
-
séstrnič, m. 1) der Schwestersohn, Vod. sp.; — 2) das Geschwisterkind, Z.; sestrniči so otroci iz sester, C., Dol.
-
séstrnik, m. 1) der Schwestersohn, Jan., Burg., Met.; — 2) = sestrnec, der Schwestermann, Vod. sp.
-
sestromǫ̑rəc, -rca, m. der Schwestermörder, Cig.
-
séstrščina, f. die Schwesterschaft, Cig.
-
səsúlja, f. der Saugpfropf, der Zulp, Cig., M.; — sklenasta s., das Saugglas, Vod. (Izb. sp.).
-
səsúljica, f. dem. sesulja, Cig.
-
səsúšati, -am, vb. impf. ad sesušiti, Cig.
-
səsušíti, -ím, vb. pf. abdörren, Cig.; auftrocknen, Jan.; močvirje s., den Morast absumpfen, Cig.; — s. se, eintrocknen: obraz se mu je še bolj sfrknil in sesušil, Jurč.
-
1. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herabschütten, herabstreuen, Cig.
-
2. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) zertrümmern: sesuje (sosuje) vse steklo po oknih, Levst. (Zb. sp.); — 2) s. se, in Schutt zusammenstürzen, Cig., Jan.; izmej mnogih razvalin je znamenit Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo, Jurč.
-
səsutína, f. der Schutt, das Gemülm, Cig.
-
səščetíniti, -ı̑nim, vb. pf. borstenartig stehen machen: s. si lase, DSv.
-
səščę́titi, -im, vb. pf. herabbürsten, Cig.
-
səšı̑tək, -tka, m. das Heft, die Broschüre, Jan., DZ., nk.; sešitek, das Heft.
-
səšíti, -šı̑jem, vb. pf. zusammennähen; heften: knjigo s., Jan.
-
seški, m. pl. = nahod, Guts.
-
səštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. zusammenzählen, summieren, addieren.
-
sə̀t, sətȗ, m. = sat, Mur., Jan., C., Valj. (Rad).
-
sę̑t, f. = sat, kajk.- Valj. (Rad).
-
sẹ̑tən, -tna, adj., nam. setven: setno seme, Ravn.
-
sẹtína, f. nav. pl. setíne = žitne pleve, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
sẹ́titi se, -im se, vb. pf. = spomniti se, Dol.- Cig., Jan., Zora; — hs.
-
sẹ̑tnica, f. = 1) sejalnica, der Säekorb, Cig.; — 2) der Dorndreher (lanius collurio), Guts., Mur., Cig., Frey. (F.); — tudi: der Hanffink, der Bluthänfling (linarius cannabinus), Frey. (F.).
-
sēzam, m. das Sesamkraut, Cig.
-
sę́zati, -am, vb. impf. = segati.
-
səzídati, -am, vb. pf. erbauen: hišo s.
-
səzı̑dba, f. die Herstellung eines Gebäudes, DZ.
-
səznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, eine Bekanntschaft machen.
-
səznánjati, -am, vb. impf. ad seznaniti.
-
səznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erfahren, Jan.; rade bi seznale deklice, je li jim namenjen za novo leto ženih, Navr. (Let.); — 2) s. koga, jemanden kennen lernen, Cig. (T.); — s. se = seznaniti se, Bekanntschaft machen, Cig. (T.), C.
-
səzorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, Cig.
-
səzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, auszeitigen, Cig., Jan.; s. se, reif werden, Cig.
-
səzúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti, die Fußbekleidung ausziehen.
-
1. səžȃgati, -am, vb. pf. aufsägen; vsa drva s.
-
2. səžágati, -am, vb. impf. = sežigati, Mik.
-
sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite ( fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.- Mik., C.
-
səžáliti se, -žali se, vb. pf. sežali se mi, ich werde traurig, ("zežali") Prip.- Mik.
-
sežę̑łka, f. ( nam. žuželka), die Küchenschabe (blatta orientalis), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
-
səžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sežeti.
-
sę́žənj, -žnja, m. 1) die Klafter, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; v sežnje skladati, in Klaftern legen, klaftern, Cig.; s. drv, eine Klafter Holz, Cig.; — (= korak, Alas.); — 2) = travnik, ogr.- C., Raič ( Let.).
81.987 82.087 82.187 82.287 82.387 82.487 82.587 82.687 82.787 82.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani