Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (82.387-82.486)

  1. sẹ̑nčati, -am, vb. impf. 1) beschatten: košata lipa senča hiši sprednjo stran, LjZv.; — 2) schattieren, Cig.
  2. sẹ́nčəce, n. dem. 1. sence (seno); ostreče s., Npes.- Pjk. (Črt.).
  3. sẹ́nčenje, n. = senčanje: malarsko s., Vod. (Izb. sp.).
  4. sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
  5. sẹ̑nčina, f. eine schattige Stelle, ein schattiger Ort, C., Npes.-Vraz; die Schattengegend: senčina kake gore, Dalm.; — der Schattengang, V.-Cig.; — der Schatten, Jan., C.
  6. sẹ́nčiti, sẹ̑nčim, vb. impf. 1) beschatten, überschatten, Mur., Cig., Jan.; — 2) = s. se: Abraham je senčil pod drevesom pri vratih, Ravn.; — 3) s. se, den Schatten genießen, im Schatten ruhen, Cig., Jan.; ptice se senčijo, Slom.- C.
  7. sẹ̑nčje, n. die Schattenseite, Cig.
  8. sẹ̑nčnat, adj. schattig; s. kraj; senčnato drevo.
  9. sẹ̑nčnatost, f. die Schattigkeit, Cig.
  10. sẹ̑nčnica, f. 1) das Schattenhäuschen, die Laube, Cig., Jan., M., nk.; — 2) črta s., die Schattenlinie ( math.), Cig. (T.).
  11. sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.
  12. sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).
  13. sənə̀k, -nkà, m. dem. sen; das Schläfchen, ogr.- C.
  14. 1. sẹnę̑n, adj. Heu-; seneni drob, der Heustaub, die Heublümchen; senene vile, die Heugabel; senen voz, ein Heuwagen.
  15. 2. sənę̑n, adj. = zaspan, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  16. 2. sẹnę́nəc, -nca, m. die Heumilbe, Jan. (H.).
  17. senı̑, f. pl. = sani, der Schlitten, Jan., Kr.
  18. 1. sẹníca, f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.
  19. 2. seníca, f., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), pogl. sinica.
  20. 1. sẹník, m. der Heuboden, die Heuscheuer, der Heuschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Vrt., Kres.
  21. sẹníka, f. = 1. senik, Jan., Cirkno ( Goriš.).
  22. sẹníšče, n. = 1. senik, 1. senica, Jan. (H.).
  23. sẹ́niti, sẹ̑nem, vb. pf. = siniti, C.
  24. 1. sẹ́niti, sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.- C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.
  25. 2. sẹ́niti, -im, vb. impf. wund reiben, Z.; — s. se, sich wund liegen, sich aufliegen, Cig.
  26. 1. sẹ̑nja, f. = sedno, Cig., Blc.-C.
  27. 2. sənjà, f. = sanja, Mur., Jan., Mik.
  28. sənjáč, m. = sanjač, Jan.
  29. sẹnják, m. = 1. senik, der Heuschoppen, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Npes.-Vraz, Danj.- Mik., Zora, Notr.
  30. sẹ̑njast, adj. 1. sednast, Cig.
  31. sənjáti, -ȃm, vb. impf. = sanjati, Cig., Jan., nk.; senja se mi, Valj. (Rad), Kr.
  32. sənjè, n. (iz: senjem) der Jahrmarkt, ogr.- Valj. (Rad); živino gnati na senje, BlKr.- DSv.
  33. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
  34. sənjmáč, m. = senjmar, Ravn.
  35. sənjmár, -rja, m. der an einem Markte als Käufer o. Verkäufer theilnimmt; senjmarji, die Marktleute.
  36. sənjmaríca, f. die am Markte theilnimmt, M.
  37. sənjmáriti, -ȃrim, vb. impf. an Märkten als Käufer oder Verkäufer theilnehmen, Navr. (Let.).
  38. sənjmárski, adj. Markt-; senjmarska koliba, die Marktbude, Navr. (Let.).
  39. sənjmína, f. = senjmnina, C.
  40. sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., Celovška ok.
  41. sənjmník, m. = senjmar, Cig.
  42. sənjmnína, f. = senjmarina, der Marktzoll, Cig.
  43. senki, m. pl. die Nachgeburt, Guts., Pohl.- Cig.; (morda nam. sunkì, C.?).
  44. sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
  45. sẹnodọ̑łka, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Ptuj ( vzhŠt.)- Erj. (Torb.).
  46. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
  47. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
  48. sẹnokǫ̑š, f. = senokoša, die Bergwiese, BlKr., jvzhŠt.
  49. sẹnokǫ́ša, f. die Bergwiese, C., Bes., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
  50. sẹnokǫ̑šnja, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan.
  51. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik ( Gor.).
  52. sẹnopìs, -písa, m. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.); — prim. stsl. sênь = senca.
  53. sẹnosẹ́ča, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan., C.
  54. sẹnosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Mäher, Mur., V.-Cig., Jan., C., Ahac., Gor., Kor.; senožet za šest senosekov, Livek, Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — tudi: senǫ́sẹk, Gor.
  55. sẹnǫ́žet, f. die Wiese, besonders die einmahdige Wiese, die Bergwiese, M., Gor.; tudi: senožę̑t, Valj. (Rad).
  56. sẹ́nski, adj. Heu-: senska košnja, Fr.- C.
  57. sensōrən, -rna, adj. sensorisch: sensorni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  58. sensōrski, adj. sensitiv (sensorisch), Empfindungs-: sensorski živci, Lampe (D.).
  59. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
  60. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
  61. sẹ́nščak, m. 1) der Heuboden, M.; — 2) der Heukasten, der Futtertrichter, ogr.- C.
  62. sẹ̀nt, m. der Kornbrand, Z.; nav. pl. senti, Cig., Gor.; pogl. snet.
  63. sentimentālən, -lna, adj. sentimental, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  64. sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
  65. sẹntjè, n., nam. snetje, Z., Gor.
  66. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
  67. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
  68. sèp, sépa, sepȗ, m. der Schlag in Weingärten, der Rain zwischen und über den Weingartparcellen, Mur., Danj.- Valj. (Rad), Nov.; bes. der jährlich aufzuschüttende erhöhte Rand oberhalb eines Weingartens, C., Zora, vzhŠt.; prim. suti, spem.
  69. separatīzəm, -zma, m. razdružljivost, der Absonderungsgeist, der Separatismus, Jan., Cig. (T.).
  70. səpháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. zerstampfen, Cig., DZ.
  71. sēpija, f. = 2. sipa, der Tintenfisch (sepia), Cig.
  72. sę̑pnik, m. = brajdnik, der Weingartschlagstecken, C.
  73. septēmbər, -bra, m. = kimavec, der Monat September.
  74. sę̑r, m. brkati s., der Lämmer- oder Bartgeier (gypaëtos barbatus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  75. sę̑r, sę́ra, adj. grau, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; sera glava, Danj. (Posv. p.); — blond, Mik. (Et.).
  76. serafin, m. = seraf, Cig., Jan.
  77. serafīnski, adj. seraphisch, Cig., Jan.
  78. sę̑rast, adj. grau, Jan.; s. konj, ein Schimmel, C.; der Grauschimmel, Met.; ( der Rothschimmel, Dol.); — blond, C.
  79. sę̑rčək, -čka, m. dem. serec; — der Rothschimmel, Rib.- Mik.
  80. serè, -ę́ta, m. = serec 2), der Schimmel, C.; — der Falbe, Z.; der Honigschimmel, Z.; — der Rothschimmel, Dol.
  81. sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; ( prim. stsl. sêra).
  82. serẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden, Jan., C.
  83. seríga, f. 1) konjska s. = konjska figa (šaljivo), Levst. (Zb. sp.); — 2) ein lästiger Mensch, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  84. sērija, f. vrsta, die Serie, Jan., nk.
  85. serı̑łnik, m. = stranišče (preprosto), Mur., C., Trub., Jap.
  86. sę́riti se, -im se, vb. impf. grau werden, Mur., Cig., Jan.
  87. serížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. lästig sein, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. seriga 2).
  88. sę̑rja, f. 1) das Abweichen, die Dysenterie, M., Valj. (Rad); — 2) die Excremente, Mik.
  89. 1. sę̑rka, f. 1) = 2. sirek, C., Mik., vzhŠt.; — 2) neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  90. 2. sę̑rka, f. das Weibchen vom Bartgeier, C.; — prim. ser.
  91. 3. sę̑rka, f. = sera raca, Z.; ( die Wildente, Jan. [H.]).
  92. sę̑rost, f. das Grausein, das Alter, ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Jan. (Slovn.); (pravilneje menda: serọ̑st).
  93. 1. sə̀s, səsà, m. 1) die weibliche Brust, Mik., Valj. (Rad); otrok ni imel sesa (sə̀sa), Gorica- Erj. (Torb.); — prvega sə̀sa tele, das erste Kalb von einer Kuh, Tolm.; — 2) kozji s., neka vinska trta, die Geißdutte, Dol., Z.
  94. 2. ses, m. = pozoj, der Drache, Z., Kres II. 578., 579.
  95. səsáč, m. 1) der Sauger, Cig.; — 2) sesači, Saugwürmer (trematoda), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  96. səsáłce, n. der Saugrüssel der Insecten, Cig. (T.); zvito s., der Rollrüssel, Cig. (T.).
  97. səsáłən, -łna, adj. Saug-, saugend, Cig., Jan., nk.; sesȃłna cev, die Saugröhre, Cig. (T.); sesalna usta, der Saugmund, Cig. (T.).
  98. səsȃljčən, -čna, adj. Pumpen-, Cig.
  99. səsȃljka, f. die Saugpumpe, Cig., Jan.; s. z zaklopnicami, die Ventilluftpumpe, Cig. (T.); tlakovna s., die Druckpumpe, Sen. (Fiz.).
  100. səsȃłnik, m. der Saugrüssel, Jan.; — der Sauger ( phys.), Cig. (T.).

   81.887 81.987 82.087 82.187 82.287 82.387 82.487 82.587 82.687 82.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA