Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (82.087-82.186)

  1. sčǫ̑rbati, -am, vb. pf. verpantschen: s. vino, C.
  2. sčrčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, vzhŠt.
  3. sčútiti se, -im se, vb. pf. (nach einer Ohnmact) zur Besinnung kommen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzč-).
  4. sə̀, praep. = 1. in 2. s (pred črkami s, š, z, ž); sə strehe, sə svojimi, seznaniti se, sešteti, sežgati.
  5. sè, adv. = sem, her, C.; pogledaj se! schau her! C.
  6. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  7. sebeljúbən, -bna, adj. eigenliebig, egoistisch, Cig.; vsak človek je nekoliko sebeljuben, Jurč.
  8. sebeljȗbje, n. die Eigenliebe, C.
  9. sebẹ́nica, f. die Inwohnerin, Cig.
  10. sebẹ́nik, m. der Inwohner, Cig.; — pogl. osebenjek.
  11. sebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, LjZv.; — pogl. osebenjek.
  12. sebẹ́njkati, -am, vb. impf. = sebenjkovati: einsam da stehen: tu in tam sebenjkajo še po samem drevesa, Bes.
  13. sebiràd, -ráda, adj. selbstsüchtig, ogr.- C.
  14. sebirádost, f. der Eigennutz, ogr.- C.
  15. sebı̑tən, -tna, adj. ledig: v sebitnem stanu, Vrtov. (Km. k.).
  16. sę́biti, -im, vb. impf. absondern, isolieren, Jan., Nov., Notr.- Levst. (M.); s. se, sich absondern, Z., Svet. (Rok.), Notr.- Levst. (Rok.).
  17. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
  18. sẹ̑č, m. das Gehack, Mik.
  19. sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.- Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. sač.
  20. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  21. sẹčȃn, -čnà, m. der Monat Februar, Meg., Dict., Kast., Svet. (Rok.), Dol.
  22. sẹ́čən, -čna, m. = sečan, der Monat Februar, Vrt.; prvi dan meseca sečna, Trub. (Post.).
  23. sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.- C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.- C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche ( math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
  24. sẹ́čənj, -čnja, m. = sečan, C.
  25. sẹ́čenje, n. das Mähen, Jarn., Z.
  26. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  27. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  28. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  29. sẹ̑čje, n. der Holzschlag, Cig.
  30. sẹ̑čka, f. das Häcksel, der Häckerling, ogr.- C., Valj. (Rad).
  31. sẹ̑čnica, f. die Secante ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  32. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
  33. səčnína, f. der Harnstoff, Erj. (Som.).
  34. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  35. sẹ́čnost, f. die Schlagbarkeit, Cig.
  36. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  37. 2. sed, m. das Stopfwachs, das Pichwachs der Bienen, Št.- Cig. (?).
  38. sẹ̑d, -ı̑, f. der Hühnersitz: kokoši idejo na sed, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.- Let.
  39. sẹ̑d, sẹ́da, adj. grau, Mur.- Cig., Jan., C.; seda glava, Kras- Erj. (Torb.).
  40. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  41. sẹdáłce, n. dem. sedalo; das Sitzlein, Cig.
  42. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
  43. sẹdȃłka, f. sedalke, Sitzfüße ( zool.), Cig. (T.).
  44. sẹdȃłnica, f. 1) das Sitzkissen, Cig.; — 2) die Stütze, der Fuß (einer Schiffsbank), Cig.
  45. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  46. sədánjak, m. das Präsens ( gramm.), Erj. (Torb.).
  47. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  48. sədánjik, m. 1) der Jetztlebende: mi sedanjiki, Zv.; — 2) das Präsens ( gramm.), Jan., nk.
  49. sədánjost, f. die Gegenwart, Cig., Jan., nk.
  50. sədánjščina, f. die jetzige Zeit, das jetzige Leben, Fr.- C.
  51. sẹ́dast, adj. graulich, Cig.
  52. sədášnji, adj. = sedanji, Cig., (sad-) Dict., Trub., Dalm.
  53. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  54. sẹ̑dəc, -dca, m. der Sitzer, Cig., Jan.
  55. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  56. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  57. sédəłnik, m. das Sattelpferd, C.
  58. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  59. sedəmdánski, adj. siebentägig, M.
  60. sedəmdesetlẹ̑tnica, f. 1) die Siebzigjährige, Jan. (H.); — 2) das 70jährige Jubiläum, nk.
  61. sedəmdesetlẹ̑tnik, m. der Siebzigjährige, Jan. (H.).
  62. sę́dəmkrat, adv. siebenmal.
  63. sedəmlẹ̑tje, n. die Jahrwoche, Cig.
  64. sedəmnájstič, adv. siebzehntens, zum siebzehntenmal.
  65. sedəmnajstı̑nka, f. das Siebzehntel, nk.
  66. sedəmnájstkrat, adv. siebzehnmal.
  67. sedəmnajščíca, f. = sedemnajstica, Mur.
  68. sę́dəmred, num. = sedemdeset, Kor.- M., Npes.-Schein.
  69. sę́dəmstọ, num. = sedem sto, siebenhundert; — prim. sto in izvedenke.
  70. sẹ́dən, -dna, adj. sẹ̑dna kost = sednica, das Sitzbein, C., Vod. (Bab.).
  71. sedenica, f., M., pogl. sesedenica.
  72. sẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. sitzen; za mizo s., am Tische sitzen; za pečjo s., den Ofen hüten; kakor na britvah s. = wie auf Nadeln sitzen, Cig.; šel bo sedet, er wird sitzen (im Arrest); kokla (na jajcih) sedi, die Henne brütet; ptičice sedijo na vejicah, kokoši na prekljah.
  73. sẹ̑dež, m. 1) das Sitzen, Levst. (Rok.); — die Arreststrafe: prisojeno mu je bilo tri mesece sedeža, Levst. ( LjZv.); — 2) der Sitz; prvi, sprednji sedeži; — redkeje: sẹdèž, -dę́ža, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.).
  74. sẹdílọ, n. der Hühnersitz, Mur.
  75. sedimentārən, -rna, adj. sedimentarna tvorba, die Sedimentärformation, Cig. (T.).
  76. sẹdína, f. 1) graues Haar, C., Z.; sedine, graue Haare, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. sedine na vinu = bersa, der Kahm, C.
  77. sẹdínast, adj. sedinasto vino, kahmiger Wein, Habd.- Mik.
  78. sẹdíšče, n. der Sitz, Cig., ogr.- C.; der Sitzplatz (als Theil des Stuhles), ogr.- Valj. (Rad).
  79. sẹ̑dje, n. das Astmoos (hypnum), Cig., Tuš. (R.).
  80. sẹ̑dkati, -am, vb. impf. dem. sedeti; sitzen (v otročjem govoru), Met., Mik.
  81. sedláč, m. der Sattelknecht, Cig.
  82. sedları̑ja, f. = sedlarstvo.
  83. sedláriti, -ȃrim, vb. impf. das Sattlerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  84. sedlárka, f. = sedlarica, Cig.
  85. sedlárnica, f. die Sattlerwerkstatt, Cig.
  86. sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.- C.
  87. sedláti, -ȃm, vb. impf. satteln: s. konja.
  88. sedlę̑n, adj. Sattel-: sedleni konj, das Reitpferd, ogr.- C.
  89. sédlən, -dləna, (-dəłna), adj. Sattel-, Cig.
  90. sedleníca, f. die Sattelkammer, V.-Cig., DZ.
  91. sedleník, m. das Sattelpferd, Mur., Cig., C.
  92. sedlenják, m. das Reitpferd, ogr.- C.
  93. sédlọ, n. der Sattel; turško s., der Türkensattel; postransko s., der Weibersattel, Cig.; tovorno s., der Saumsattel, Meg.; pristoji mu, kakor prasici sedlo; — der Bergsattel, die Einsattelung, Jan., Cig. (T.), Jes.
  94. sedlǫ̑n, m., Pohl., Guts.- Cig., Jan., UčT., pogl. severni jelen.
  95. sedmák, m. 1) der Septimaner, Valj. (Rad); — 2) ein siebenjähriges Pferd, Cig.; — 3) ein siebeneimriges Fass, Cig.; — 4) die Sieben, Z.; — ein Mondesviertel: danes je s., ne pojdemo kosit, BlKr.
  96. sedmákinja, f. eine siebenjährige Stute, Cig.
  97. sę́dməc, -dməca, m. der Siebente ( z. B. bei einem Spiel), Valj. (Rad).
  98. sedmę̑r, num. siebenerlei; lep sedmer trak je mavrica, Ravn.; — prim. četver.
  99. sedmę̑rica, f. eine Anzahl von sieben (Personen o. Sachen), Cig.; — das Septemvirat, Cig.
  100. sedmę̑ričən, -čna, adj. = k sedmerici spadajoč, Cig.

   81.587 81.687 81.787 81.887 81.987 82.087 82.187 82.287 82.387 82.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA