v (81.987-82.086)

81987. santrẹ̀, adv. = tu notri, Rož.- Kres; (santri, Z.).
81988. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
81989. sapániti, -ȃnim, vb. impf. stark athmen, Cig., M.
81990. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
81991. sápən, -pna, adj. luftig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
81992. sapȇr, -rja, m. podkopnik, der Sappeur, Cig., Jan., DZ.
81993. sapẹ́ti, -ím, vb. impf. pfeifen (vom Athem): v grlu mi sapi, Z.; — zischen: gad sapi, Z.
81994. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
81995. sapíti, -ím, vb. impf. 1) keuchen, vzhŠt.- Mik.; — 2) sapi me, ich habe Athembeschwerden, Z., Svet. (Rok.).
81996. sȃpka, f. dem. sapa = sapica, Levst. (Zb. sp.).
81997. sapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, fächeln, Jan.; vetrec nam hlad saplja, Mur.; s. koga, jemanden anwehen, C.
81998. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
81999. sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel ( mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
82000. sápnost, f. die Luftigkeit, Cig.
82001. sapomèr, -mę́ra, m. der Windmesser, das Anemometer, Jan.
82002. sapramìš, interj. Sapperment! Jurč.
82003. sára, f. die Stiefelröhre, der Stiefelschaft, Mur.- Cig., Valj. (Rad); naj izuje škornje in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, Št.- Kres; hlače za sare, t. j. hlače v škornjah, Zora; hlače po sarah = dolge hlače, Nov.; — iz madž., Mik.
82004. sarabı̑tka, f., Dobrodob (Kras)- Erj. (Torb.), pogl. srboritka.
82005. sardēla, f. die Sardelle (engraulis encrasicholus), Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
82006. sardēlar, -rja, m. der Sardellenfänger, der Sardellenverkäufer, Cig., Jan.
82007. sardēlji, adj. Sardellen-, Jan.
82008. sardīna, f. die Sardine (clupea sardina), Jan., Erj. (Ž.).
82009. sardīnka, f. die Sardine, Cig.
82010. sardōniks, m. der Sardonyx ( min.), Cig. (T.).
82011. sarı̑, f. pl. = sare, Mur.; — prim. sara.
82012. sarkāstičən, -čna, adj. zbadljivo zasmehovalen, sarkastisch, Jan., Cig. (T.), nk.
82013. sarkāzəm, -zma, m. zbadljivi zasmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.), nk.
82014. sarkofāg, m. kamenita raka, der Sarkophag, Cig., Jan.
82015. 1. sàs, sása, m. das Entsetzen, ogr.- Mik., C.
82016. 2. sàs, sása, m. die Zitze, Štrek.; — prim. sesati.
82017. sasẹ̀m, adv. = sa sem, tu sem, hieher, Kor.- M., C.
82018. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
82019. sásiti, sȃsim, vb. impf. schrecken, ogr.- Mik., C.; s. se, erschrecken, sich fürchten: s. se greha, hudega, C.
82020. sásniti se, sȃsnem se, vb. pf. erschrecken: s. se greha, ogr.- C.
82021. sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).
82022. sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).
82023. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
82024. satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
82025. sȃtina, f. die Honigwabe, Mur., Por.; — tudi: satína.
82026. sȃtinje, n. coll. Honigwaben, vzhŠt.- C.
82027. sātir, m. starogrško bajeslovno bitje, der Satyr, Cig.
82028. satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
82029. satīričən, -čna, adj. zbadljivo ali dovtipno zasmehljiv, satirisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
82030. satīrik, ** m. kdor satirično govori ali satire piše, der Satiriker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
82031. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
82032. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
82033. satrāp, m. der Satrap (namestnik nekdanjih perzijanskih kraljev).
82034. scáłən, -łna, adj. Harn-: scȃłni mehur, die Harnblase, C.; scȃłna kislina, die Harnsäure, Cig. (T.).
82035. scalína, f. der Urin, Guts., Cig., Jan., ogr.- M., C., Valj. (Rad), vzhŠt.
82036. scalíšče, n. das Pissoir, DZ.
82037. scȃłničast, adj. urinartig, Cig.
82038. scȃłnik, m. 1) der Uringang, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (rabi ljudem od zaprte vode), Vas Krn- Erj. (Torb.).
82039. scálọ, n. die Harnröhre, Jan., Erj. (Som.).
82040. scȃnej, m. eine Art Frosch, C.; — prim. poščaglja.
82041. scánica, f. = scalnica, Mur., Cig., Jan., C.
82042. scaníga, f. das Leinkraut (linaria), C.
82043. scanína, f. der Harnstoff, Cig. (T.).
82044. scȃnje, n. 1) das Harnen; krvavo s., das Blutharnen, Cig., Jan.; — 2) der Urin (v tem pomenu: scánje, Valj. [Rad]).
82045. scanjúga, f. eine Art Frosch, = poscaniga, tomažek, C.
82046. scáti, ščím, vb. impf. Harn lassen, pissen; — ( praes. tudi: ščíjem, Mik., Gor., jvzhŠt.).
82047. scẹdíti se, -ím se, vb. pf. langsam abfließen, abrinnen: voda se je scedila z deske.
82048. scẹ́jati se, -am se, vb. impf. ad scediti se.
82049. scẹ̑la, adv. ganz, Mur.; Stik pravilnih zdaj in scela Nam baje nihče ne dela, Levst. (Zb. sp.).
82050. scẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, zuheilen, Mur.
82051. scẹlína, f. die verheilte Wunde, Slom.- C.
82052. scẹ́liti, -im, vb. pf. zu einem Ganzen verbinden, ganz machen: kamene, ki jih je drobiž, s., Ravn.; kamenje je sceljena, utrjena ali trdo zvezana zemlja, Vrtov. (Km. k.); sceliti se imajo žile in koščice, kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo in nebo, pod Krasom- Erj. (Torb.); — verheilen, vollkommen zuheilen machen, Mur., Cig., Dalm., Kr.; s. se, verheilen, zuheilen, Mur., Cig.; rana se je scelila, Cig.
82053. scẹ̑loma, adv. aus einem Stück: s. delan, Cig. (T.); s. kolo, ein Blockrad, Cig.; — ganz, Mur., Kremp.- C.; — vollinhaltlich, Levst. (Nauk).
82054. scenerı̑ja, f. prizorišče, die Scenerie, Cig. (T.).
82055. scēničən, -čna, adj. prizoren, scenisch, Cig. (T.).
82056. scẹ́niti se, -im se, vb. pf. (bezüglich des Preises) übereinkommen, Meg.
82057. scę́pati, -cę̑pam, vb. pf. allmählich herunterfallen; jabolka so scepala z drevesa.
82058. scę́sati, -sam, vb. pf. in Späne verreißen, M., Z.
82059. scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; ( nam. vz-).
82060. scı̑mək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.- C.; ( nam. vz-).
82061. scímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); ( nam. vz-).
82062. scı̑mprati, -am, vb. pf. zusammenzimmern.
82063. scínkati, -cı̑nkam, vb. pf. erklingen, ogr.- M.; ( nam. vz-).
82064. scmáriti, -im, vb. pf. zusammenschmoren: ali boste že vendar kaj scmarile? LjZv.
82065. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
82066. scúkati, -cȗkam, vb. pf. = razcukati, Bas.
82067. scȗrkoma, adv. = curkoma, im Strahle (fließend): kri scurkoma teče, Z.
82068. sčakalíšče, n. = sčakovališče, Jan., Fr.- C.
82069. sčákati se, -čȃkam se, vb. pf. bis zur Zusammenkunft warten, C.
82070. sčȃsoma, adv. mit der Zeit, allmählich, Mur., Cig., nk.
82071. sčəčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, Cig.
82072. sčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. = sčedniti, C.
82073. sčę́dniti, -čę̑dnim, vb. pf. gescheit machen, klug machen, C.; — s. se, gescheit werden, klug werden, zur Einsicht gelangen, C., Zora- C.
82074. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
82075. sčẹ́pati se, -čę̑pam, -pljem se, vb. impf. ad sčeniti se, Jan.
82076. 1. sčésati, sčę́šem, vb. pf. durch Kämmen herabbringen, herabkämmen; prah z glave s.
82077. 2. sčésati, sčę́šem, vb. pf. zusammenkämmen: lase z glavnikom s.
82078. 3. sčésati, sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — ( nam. vz-).
82079. sčę̑sək, -ska, m. = česek, ein Splitter ( z. B. von Holz), Z., vzhŠt.- C.
82080. sčı̑mžati, -am, vb. pf. = izčimžati; mager machen; sčimžan, abgemagert, Z.
82081. sčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžiti, mager machen: sčimženo telo, abgezehrter Leib, Cig.
82082. sčı̑noma, adv. = docela, do konca, ganz: gosenice so zelje sčinoma pojedle, Tolm.- Erj. (Torb.).
82083. sčı̑sloma, adv. genau, C.
82084. sčísta, adv. = s čista, ganz, C.
82085. sčı̑stoma, adv. ganz, C.; vse s., Svet. (Rok.).
82086. sčmážiti, -čmȃžim, vb. pf. zusammenschmoren: skuhati in s., Zora.

   81.487 81.587 81.687 81.787 81.887 81.987 82.087 82.187 82.287 82.387  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani