v (81.887-81.986)

81887. samọ̑strẹlina, f. die Bilchfalle, Rib.- C.
81888. samostrica, f. Cig., pogl. samostrel 1).
81889. samostrina, f., Cig., pogl. samostrelina.
81890. samostro, n., Mur., pogl. samostrel 1).
81891. samostrùn, -strúna, m. das Monochord, C., Sen. (Fiz.).
81892. sámoščina, f. die Einsamkeit, Jan.
81893. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
81894. samóta, f. die Einsamkeit; die Einöde; na samoti; na samotah, in der Einöde, C.
81895. samotár, -rja, m. der Einsame, der Einsiedler, Jan., Nov.- C., nk.
81896. samotȃrəc, -rca, m. 1) der Einsame, der Einsiedler, der Anachoret, Jan.; — 2) navadni s., der gemeine Einsiedlerkrebs o. Bernhardskrebs (pagurus Bernhardus), Erj. (Ž.).
81897. samotaríca, f. die Einsiedlerin, Jan.
81898. samotáriti, -ȃrim, vb. impf. einsam sein, ein einsames Leben, ein Einsiedlerleben führen, Jan., nk.
81899. samotárjenje, n. ein einsames Leben, nk.
81900. samotȃrka, f. die Einsiedlerin, Jan. (H.).
81901. samotárski, adj. Einsiedler-, Jan.; samotarsko življenje, Zora.
81902. samótən, -tna, adj. einsam; s. kraj; samotno živeti, eingezogen, einsiedlerisch leben; — samotni zapor, die Einzelhaft, Cig., DZ.
81903. samotę̑r, adj. einzeln, sporadisch, C., Cig. (T.).
81904. samotę̑rčnik, m. der aus den Trestern ohne Druck rinnende Most, Blc.-C., Z.
81905. samotę̑rən, -rna, adj. einzeln, sporadisch, Z.
81906. samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.
81907. samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi ( n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.
81908. samotę́žən, -žna, adj. von Menschenhänden gezogen: s. voz, ein Handwagen, Cig., DZ., M., Polj.; samotę̑žne sani, der Handschlitten, Vrt.; samotežna vožnja, das Handfuhrwerk, Nov.- C.; — einzählig, Jan.
81909. samotę̑žke, f. pl. = samotežnice, Jan.
81910. samotę̑žnica, f. 1) der Schiebkarren, Guts., Levst. (Cest.); = pl. samotežnice, Bohinj ( Kr.)- Erj. (Torb.); — 2) der Handschlitten, Cig.; = pl. samotežnice, Jan., M., Gor.
81911. samotę̑žnik, m. 1) der Karrenführer, Vrt.; — 2) der Handwagen, Nov.- C.; — 3) eine Art Pflug in den Ebenen, Nov.- C.; — 4) der Krahn, Jan.
81912. samotı̑ja, f. = samota, Cig., Jan.
81913. samotílọ, n. = samilo, Cig., Jan.
81914. samotína, f. die Einsamkeit, die Einöde, Jan., C.
81915. samotìsk, -tíska, m. der Selbstdruck, Jan., nk.
81916. samotíti, -ím, vb. impf. = samiti, Cig. (T.).
81917. samotlȃk, m. vodni s., die Wassersäulenmaschine, Cig.
81918. samotníca, f. die Einsame, Cig., Jan.; die Einsiedlerin, Mur.
81919. samotník, m. der Einsame, Cig., Jan.; der Einsiedler, Dict., Mur., Cig., ZgD., Zora; imeli so svoje duhovnike in samotnike, Cv.
81920. samotnják, m. der Einsame, Cig.
81921. samotǫ̑čina, f. = samotok, C., Z.
81922. samotòk, -tǫ́ka, m. ungepresster, aus den Beeren ohne Druck fließender Most, der Beermost, der Ausbruch, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
81923. samotǫ́rən, -rna, adj. = svojeglaven, Z., Gor.; — nam. samotvoren.
81924. samotrę́tji, num. selbdritt, Jan., Rib.- M., Levst. (Sl. Spr.); — dreifältig, Boh.
81925. samotȓžəc, -žca, m. der Alleinhändler, der Monopolist, Cig., Jan.
81926. samotŕžən, -žna, adj. Monopol-: samotȓžni zakon, die Monopolordnung, Levst. (Nauk).
81927. samotȓžje, n. das Monopol, Jan., Naprej- C., Levst. (Nauk); zakupno s., das Pachtmonopol, DZ.
81928. samoubòj, -bója, m. = samomor, der Selbstmord, C.
81929. samoȗčba, f. der Selbstunterricht, die Selbstlehre, Cig.
81930. samoúčən, -čna, adj. autodidaktisch, Jan.
81931. samougǫ̑dje, n. die Selbstgefälligkeit, Cig. (T.); — stsl.
81932. samoùh, -úha, m. = trdoglavec, das Dickohr, Cig.
81933. samoùh, -úha, adj. 1) einöhrig, Mur.; — 2) eigensinnig, Mur.; s. človek, Cig.
81934. samoùk, -úka, m. der Autodidakt, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; pesnik s., der Naturdichter, Cig. (T.).
81935. samoùk, -úka, adj. der ohne fremden Unterricht sich Kenntnisse erwirbt, Mur.
81936. samoukȃna, f. die Selbsttäuschung, Jan. (H.).
81937. samoùm, -úma, adj. s. to vem, das weiß ich durch meinen eigenen Verstand, Svet. (Rok.).
81938. samousmíljenje, n. die Wehleidigkeit, Jurč.
81939. samoȗška, f. eine Art Wasserschlange (Natter?), Mur.
81940. samoužìg, -žíga, m. die Selbstentzündung, Jan. (H.); (-žeg, Cig. [T.]).
81941. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
81942. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
81943. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
81944. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
81945. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
81946. samozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig: samozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
81947. samozòr, -zóra, m. die Selbstschau, Jan.
81948. samozȓnəc, -nca, m. neka vrsta fižola, LjZv.
81949. samožìg, -žíga, m. der Selbstzünder, Cig., Jan.; (-žeg, h. t.- Cig. [T.]).
81950. sámski, adj. ledig: s. biti, Junggeselle sein, Cig.; samski stan, der ehelose Stand; samskega stanu, ledig; Oj samski stan, Veseli dan! Npes.- Vod. (Pes.); samska postelja, ein einspänniges, einschläferiges Bett, V.-Cig.; — samski ( adv.), unvermählt: s. živeti, Zora.
81951. sámščina, f. das Alleinsein: le hitro hodi, kajti mi samščina že preseda, LjZv.
81952. sȃmši, adv. allein, einzeln, einsam, Cig., Jan.; Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Vod. (Pes.); s. hoditi, Z.; na samši in skrivaj, allein und heimlich, Cig., Ravn.
81953. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
81954. samúriti se, -ȗrim se, vb. impf. finster, trotzig blicken, C.; — prim. somoriti se.
81955. sȃn, snà, m. = sə̀n, der Schlaf, Dict., Mik.
81956. sančíce, f. pl. dem. sanke, der Schlitten, Cig.
81957. sandāl, m. der Sandel, das Sandelholz, Cig.; — rus. sandálъ.
81958. sanẹ́ti, -í, vb. impf. od peči sani, der Ofen strahlt Hitze aus, Z.
81959. sanı̑, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.- C.
81960. saníčice, f. pl. dem. sani(ce); ein kleiner Schlitten, ogr.- Valj. (Rad).
81961. saník, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Svet. (Rok.); (senjík, BlKr.); — prim. sanjenik.
81962. sanı̑nəc, -nca, m. 1) der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, Cig., Ljub., Rib.; — 2) = sanenec, die Schlittenbahn, Cig., Jan., M., BlKr.
81963. sanı̑nək, -nka, m. = saninec 1), Cig.
81964. sanı̑njak, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Mur., Cig., Jan., C., Poh., vzhŠt.
81965. sanı̑nkati se, -am se, vb. impf. = sankati se, Jan.
81966. saníšče, n. der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, C.
81967. sanitēta, f. zdravstvo, die Sanität, nk.
81968. sanitētən, -tna, adj. zdravstven, Sanitäts-, nk.
81969. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
81970. sanjáč, m. 1) der Träumer, Mur., Cig., Jan., nk.; der Phantast, Jan., nk.; — 2) der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
81971. sanják, m. = saninjak, C.
81972. sanjálọ, n. ein geistesabwesender Mensch, Rib.- DSv.
81973. sanjár, -rja, m. 1) der Träumer, der Phantast, der Schwärmer, Cig., Jan.; — 2) = sanjske bukve, Cig.
81974. sanjaríca, f. die Träumerin, die Schwärmerin, Cig., Jan.
81975. sanjarı̑ja, f. die Träumerei, das Hirngespinst, die Schwärmerei, Cig., Jan., nk.
81976. sanjáriti, -ȃrim, vb. impf. träumerische Gedanken haben, träumen, C., nk.
81977. sanjárski, adj. träumerisch, schwärmerisch, phantastisch, Cig., nk.
81978. sánjati, -am, vb. impf. 1) träumen, Mur., Cig., nk.; s. mile sanje, Zora; — schwärmen, Cig., nk.; — 2) nav. s. se, sanja se mi, es träumt mir; kaj se ti je nocoj sanjalo? strašne reči so se mi sanjale; sanje so se mi sanjale, Mik.; — 3) sanjáti, leeres Geschwätz gemächlich vorbringen, Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.).
81979. sȃnjčkati, -am, vb. impf. = sanjati (v otročjem govoru), Vrt.
81980. sánjəm, sánjma, m. der Jahrmarkt; na žegnanja in sanjme ("sanme") hoditi, Krelj; — prim. sajem, senjem, semenj.
81981. sanjeník, m. ( nam. sanəník) = sanik, Zilj.- Jarn. (Rok.).
81982. sánjski, adj. Traum-; sanjske bukve, das Traumbuch, V.-Cig.
81983. sanjúga, f. = sanišče, kajk.- Valj. (Rad).
81984. sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.
81985. sȃnke, f. pl. dem. sani; der Schlitten, Cig., jvzhŠt.
81986. sántər, adv. = sem noter, Rož.- Kres.

   81.387 81.487 81.587 81.687 81.787 81.887 81.987 82.087 82.187 82.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani