Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.787-81.886)

  1. samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.- Erj. (Torb.).
  2. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
  3. samopášiti, -pȃšim, vb. impf. = samopaš puščati, verwahrlosen, C.
  4. samopȃšje, n. = samopašnost 2); die Selbstsucht: Vam govorim, rojaki, ki vas samopašje ne vodi, Str.
  5. samopȃšnež, m. samopašen človek, Mur., Mik.
  6. samopȃšnica, f. samopašna ženska, Jan.
  7. samopȃšnik, m. 1) der Ausgelassene, ein ausschweifender Mensch, der Wüstling, Cig., Jan., C.; — 2) der Selbstsüchtige, Jan., Zv.
  8. samopášnost, f. 1) die Zügellosigkeit, die Ausgelassenheit, Cig., Jan.; s. oči, Ravn.; lovska s., der Jagdunfug, Levst. (Nauk); — der Muthwille, V.-Cig.; — 2) die Selbstsucht, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); to je goli materializem, najdebelejša samopašnost, Zv.
  9. samopeh, m., Cig., pogl. samopah 2).
  10. samopę́ti, num. selbfünft, Z., Levst. (Sl. Spr.).
  11. samopìs, -písa, m. die Monographie, Cig., Jan.
  12. samopísən, -sna, adj. selbstschreibend: samopı̑sni stroj, die Schreibmaschine, Jan. (H.).
  13. samopı̑snica, f. die Schreibmaschine, Jan.
  14. samoplačník, m. der Alleinzahler, Cig.
  15. samopomọ̑čən, -čna, adj. sich selbst helfend: samopomočno, durch Selbsthilfe, Cig. (T.).
  16. samopomọ̑čje, n. die Selbsthilfe, Cig. (T.), DZ.
  17. samoposẹ̑stje, n. der Alleinbesitz, Cig.
  18. samoposẹ̑stnik, m. der Alleinbesitzer, DZ.
  19. samoprecẹ́njanje, n. die Selbstüberschätzung, Cig. (T.).
  20. samoprę̑dnica, f. die Maschinenspinnerei, h. t.- Cig. (T.).
  21. samoprę̑ljka, f. die Spinnmaschine, h. t.- Cig. (T.).
  22. samoprìd, -prída, m. der Eigennutz, Mur., Jan.; varovati se samoprida, Ravn.
  23. samoprídčən, -čna, adj. = samopriden, Mur., Ravn.
  24. samoprídən, -dna, adj. eigennützig, egoistisch, Mur., Cig., Jan., C., nk., Kr.
  25. samoprı̑dnež, m. der Eigennützige, Mur., Cig., Jan., nk.
  26. samoprı̑dnica, f. die Eigennützige, Jan.
  27. samoprı̑dnik, m. der Eigennützige, C.
  28. samoprídnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  29. samoprodȃja, f. der Alleinverkauf, das Monopol, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  30. samoprodȃjən, -jna, adj. Monopol-, nk.; — samoprodajno blago, die Patentware, Cig.
  31. samoràd, -ráda, adj. 1) freiwillig, Cig., Jan., C.; — 2) selbstgefällig, Jan.; — egoistisch, Jan.
  32. samorádčən, -čna, adj. = samoraden, Mur.; samoradčno srce, Ravn.
  33. samorádən, -dna, adj. = sebičen, Mur., Jan.; samoradni ljudje, Ravn.
  34. samorádnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Cig.; — 2) die Selbstsucht, Jan., UčT.
  35. samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
  36. samorȃsəłka, f. samoraslo (ne zasajeno) drevo, Slom.- C.
  37. samorȃsəłn, -səłna, adj. = samorasel, Cig.
  38. samorȃsəłnik, m. die aus einem Kern ( z. B. einem Apfelkern) zufällig hervorgewachsene Staude, Cig.
  39. samorȃst, f. der Anflug im Forstwesen, Cig.
  40. samorȃstəł, -stla, adj. = samorasel, nk.
  41. samorástən, -stna, adj. naturwüchsig, ungesäet, ungepflegt wachsend, Cig., Jan., C.
  42. samorȃstka, f. samorastno drevo: črešnja s. = samorasla črešnja, Svet. (Rok.).
  43. samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče- Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — ( fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
  44. samoráščən, -ščna, adj. urwüchsig, Cig., C.
  45. samorȃščnica, f. ein wildwachsendes Gewächs, Guts.- Cig., C.; pos. = divja konoplja, C.
  46. samoráški, adj. = samorašč, C., Z.
  47. samorazkròj, -krója, m. die Selbstzersetzung ( chem.), Cig. (T.), C.
  48. samoròč, adv. mit einer Hand, Telov.
  49. samorǫ́čən, -čna, adj. mit der freien Hand gemacht, Hand-: samoročno risanje, samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
  50. samorǫ́dən, -dna, adj. naturwüchsig, Cig., Jan.; samorodna krepost jezika, LjZv.; samorodna slovanska omika, Str.; samorodna stvar, das Naturwerk, Cig. (T.); — gediegen ( min.), Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  51. samorǫ́dnost, f. die Urwüchsigkeit, Levst. ( LjZv.).
  52. samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
  53. samoròg, -rǫ́ga, adj. einhörnig, Mur., Jan.; samoroga krava, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  54. samorọ̑ga, f. = samoroga žival (krava), Levst. (Zb. sp.).
  55. samorogáč, m. das Einhorn, Meg., Dict., Jan., Trub.- Mik., Boh., Dalm.
  56. samorǫ́gast, adj. einhörnig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  57. samorogàt, -áta, adj. einhörnig, Jan.
  58. samorǫ̑gəc, -gca, m. = samoroga žival (vol), Levst. (Zb. sp.); — das Einhorn, ogr.- Valj. (Rad).
  59. samorǫ̑žəc, -žca, m. das Einhorn, C.
  60. samosę́bən, -bna, adj. Selbst-: samosebno zatajevanje, die Selbstverleugnung, Jan.
  61. samosę́dəmkrat, adv. siebenfältig: s. povrniti, Dalm.
  62. samosẹ̑jəc, -jca, m. = samosevec 1), Gor.
  63. samosẹ̑jka, f. = samosevka, BlKr.
  64. samosı̑j, m. der Leuchtstein, h. t.- Cig. (T.).
  65. samosijájən, -jna, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.), Žnid.
  66. samosíłən, -łna, adj. despotisch, tyrannisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  67. samosı̑lje, n. der Despotismus, die Tyrannei, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  68. samosı̑łnica, f. die Despotin, die Tyrannin, Cig., Jan.
  69. samosı̑łnik, m. der Despot, der Tyrann, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  70. samosı̑łski, adj. despotisch, Cig.
  71. samoskrȗmba, f. die Selbstbefleckung, Jan.
  72. samoskrȗnəc, -nca, m. der Onanist, Jan.
  73. samoslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, natürlich, C.
  74. samoslẹ̑pnik, m. = kdor se sam oslepi, Levst. (Zb. sp.).
  75. samoslı̑šəc, -šca, m. der Ohrenzeuge, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.).
  76. samosǫ̑bən, -bna, adj. persönlich: samosobno se zglasiti, sich persönlich melden, samosobno voliti, direct wählen, Levst. (Nauk).
  77. samospočę́tje, n. die Selbstempfängnis, Cig.
  78. samosprǫ̑žba, f. die Selbstentladung, Cig.
  79. samosrájčən, -čna, adj. mit dem bloßen Hemde bekleidet: samosrajčni hribovski otroci, Jurč.
  80. samosrȃjčnik, m. otrok, ki v sami srajci hodi: zmršen s., Zv.; raka pozna vsak s., Erj. (Izb. sp.).
  81. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
  82. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
  83. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
  84. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  85. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  86. samostȃn, m. das Kloster, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs., češ.
  87. samostȃnčan, m. = samostanec, Zora.
  88. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
  89. samostȃnski, adj. Kloster-, klösterlich, Cig., Jan., nk.
  90. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
  91. samostójən, -jna, adj. = samostalen, Cig., Jan., nk.
  92. samostǫ̑jnik, m. der Selbständige, Jan. (H.).
  93. samostójnost, f. = samostalnost, Jan., nk.
  94. samostọ̑krat, adv. hundertmal, Trub.
  95. samostotę̑r, num. = stoter, Vrt.
  96. samostotisǫ́či, num. da bi jaz samostotisoči ("samo sto tisuč") bil ("wenn meiner hunderttausend wären"), Krelj.
  97. samọ̑stra, f. 1) = samostrel 1), Mur., Cig., Jan.; — 2) = samostrel 2), Mur.
  98. samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
  99. samọ̑strẹla, f. = samostrel, Dict.
  100. samostrẹ̑łəc, -łca, m. der Armbrustschütze, Cig., Jan.

   81.287 81.387 81.487 81.587 81.687 81.787 81.887 81.987 82.087 82.187  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA