Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.587-81.686)

  1. sadrę̑n, adj. aus Gips, gipsen, Gips-, Cig. (T.); sadreni kalup, die Gipsform, Cig. (T.); sadreni odtisk, der Gipsabdruck, Cig. (T.).
  2. sadrę́nəc, -nca, m. der Gipsstein, Erj. (Min.).
  3. sadrenína, f. die Gipserde, Cig.
  4. sádriti, -im, vb. impf. gipsen, Cig. (T.).
  5. saducēj, m. der Sadducäer, Cig.
  6. safiānar, -rja, m. der Saffianmacher, Cig.
  7. safīrast, adj. saphirartig, Cig.; saphiren, Cig.
  8. safīrən, -rna, adj. saphiren, Cig.; = safirno višnjev, saphirblau, Cig.
  9. sȃg, m. der Teppich, Vrt., Žnid., kajk.- Mik.; — tudi: hs.; prim. lat. sagum (?), Mik. (Et.).
  10. sága, f. übler Geruch von Trink- oder Esswaren: vino ima sago, C., ogr.- Valj. (Rad).
  11. sagástiti, -ȃstim, vb. impf. schwer athmen, keuchen, Cig.
  12. ságati, -am, vb. impf. 1) züngeln (o kači, o plamenu), Fr.- C.; — 2) heftig und schnell athmen: pes saga ("saha"), Gor.; — ( nam. segati? C.).
  13. sagljáti, -ȃm, vb. impf. Leute ausrichten, Trst. (Let.); — prim. segljati?
  14. sāgo, m. moka iz palmovega stržena, der Sago, Cig., Tuš. (B.).
  15. sagráti se, -ȃm se, vb. pf. = upati se, wagen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  16. saharomētər, -tra, m. sladomer, das Saccharometer, Cig. (T.).
  17. sáhati, -am, vb. impf. heftig u. schnell athmen, Gor.; ( nam. sagati? prim. sagastiti).
  18. sáhniti, -nem, vb. impf. = sehniti.
  19. sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).
  20. sája, f. 1) das Setzen ( v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
  21. sajáč, m. = orodje, s katerim se zelje sadi, Blc.-C.
  22. sajárnica, f. die Rußhütte, Cig.
  23. sájast, adj. 1) rußartig; rußfarben, Mur., Cig., Jan.; — 2) rußig, berußt, Cig., Jan.; sajast in upipan, Trub.; — 3) wund vom Satteldruck oder vom Liegen, Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
  24. sajegȗləc, -lca, m. zaničlj. nam. dimnikar, Cig., Levst. (Zb. sp.), Ljub.
  25. sájəm, -jma, m. der Jahrmarkt, jvzhŠt.; pogl. sanjem.
  26. sajemèt, -mę́ta, m. = dimnikar, Cig.
  27. saję́nčica, f. dem. sajenka, C.
  28. saję́nəc, -nca, m. der Setzling, Cig., Blc.-C.; čebul s., die zum Setzen bestimmten Zwiebeln, Ljubljanska ok.
  29. sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme- Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
  30. sajeník, m. der Setzling, vzhŠt.
  31. sajeníšče, n. der Pflanzenacker, C.
  32. sajénje, n. das Pflanzen, das Setzen ( v. Pflanzen, Bäumen).
  33. saję́nka, f. = sajenica, Cig.
  34. sȃjež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  35. sajína, f. die Rußmasse, der Ruß, Jan., Nov.
  36. sájiti, -im, vb. impf. mit Ruß beschmieren, rußen, Cig.
  37. sȃjnat, adj. = sajav, Cig.
  38. sȃjnica, f. die Rußkammer, die Kienrußhütte, Cig.
  39. sȃjničar, -rja, m. = dimnikar, Guts.- Cig.
  40. sȃjnik, m. der Rauchfang gleich über dem Ofenloch, Mur.
  41. sàk, sáka, m. das Fischernetz, der Hamen, um Fische oder Krebse zu fangen; — prim. lat. saccus, der Sack, Mik. (Et.).
  42. sák, adj. = tak, ogr.- C.
  43. 1. sákati, -am, vb. impf. = sačiti 2), filtrieren, Vrtov. (Vin.).
  44. 2. sákati, -am, vb. impf. schweren Athem haben (von Thieren), Cig.; mit aufgesperrtem Maul oder Schnabel heftig athmen, Ravn.- M.; — ( nam. sagati?).
  45. sakrabǫ̑lski, adj. sakrisch, Štrek., Št.
  46. sakramènt, interj. Sacrament! (= kletvica).
  47. salabǫ̑lski, adj. sakrisch, Nov., jvzhŠt.
  48. salamāndər, -dra, m. s. velikan, der Riesensalamander (megalobatrachus maximus), Erj. (Z.).
  49. salāmar, -rja, m. der Salamihändler, Cig.
  50. salamę̑nski, adj. sakrisch, Štrek., SlN.; salamensko je vroče danes, jvzhŠt.
  51. salangāna, f. die Salangane (collocalia esculenta), Erj. (Ž.).
  52. sȃlar, -rja, m. der Fett-, Schmerhändler, Cig., Jan.
  53. sálast, adj. schmericht, Cig.
  54. sālaš, m. = koča, ogr.- C.; — iz madž.
  55. sālašnik, m. der Inwohner, ogr.- C.
  56. saláta, f. = solata, der Salat; vrtna s., der Gartensalat (lactuca sativa), divja s., wilder Lattich (lactuca scariola), smrdljiva s., der Giftlattich (latuca virosa), Tuš. (R.).
  57. salȃtarica, f. die Salatfliege, Jan. (H.).
  58. sáłce, n. dem. salo, Vrt.
  59. salicīl, m. das Salicyl ( chem.), Cig. (T.).
  60. salicīn, ** m. das Salicin ( chem.), Cig. (T.).
  61. sālmiak, m. der Salmiak, Cig., Jan., Cig. (T.).
  62. sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.- Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. ( Notr.)- Let.
  63. salōn, m. dvorana, der Salon.
  64. salonják, m. der Salonmann, Str.
  65. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  66. sámar, -rja, m. 1) = tovorni konj ali osel, Jan. ( hs.); — 2) = tovornik, C.; — iz nem. Saumer = Lastthier, Säumer = tovornik.
  67. sámcat, adj. sam samcat, ganz allein, Jan., BlKr.- Mik., Navr. (Spom.).
  68. sámčast, adj. einzeln, einfach: samčasti kozolec, die einfache Getreideharfe ( opp. vezanik), Polj.; — s. kol, ki ni cepljen, ampak iz celega drevesca, Poh.
  69. samčè, -ę́ta, m. ein lediger Bursche, C.; ein älterer, lediger Mann, C.; V samoti se stara, Prileten samče, Preš.
  70. sámčək, -čka, m. dem. samec; — der Einspänner, Jan. (H.).
  71. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
  72. samčíca, f. 1) eine ledige Weibsperson, C.; — 2) das einzige weibliche Junge von einem Thier, C.
  73. sámčič, m. das einzige Kind, C.; — das einzige männliche Junge von einem Thier, C.
  74. samdrȗg, num. selbander, Boh.- C.; pogl. samodrug.
  75. sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
  76. sámehən, -hna, adj. sam s., ganz allein, Mik.
  77. sámən, -mna, adj. einzeln, ogr.- C.; — einsam, C.; na samno iti, auf die Seite gehen, Blc.-C.
  78. sámern, adj. = samehen: sam samern, (samrn) ogr.- C.
  79. samẹ́ti, -ím, vb. impf. einsam sein: sameč, vereinsamt, Zora; ondi je samela bela hiša, Zv.
  80. sȃmez, m. das Einzelne, M.; das Einzelwesen, Cig. (T.); — v naslednjih rekih: po samezu (po samezi, posamezi), einzeln; po samezu jim k sebi veleva, er lässt sie einzeln zu sich kommen, Ravn.; na samezu stoji = na samem stoji, Cig.
  81. sȃmezən, -zna, adj. = posamezen, Cig., Jan.
  82. samíca, f. 1) die Einsame, Cig., Jan.; — 2) eine ledige Weibsperson; — 3) das Weibchen von Thieren ( bes. von Vögeln); — 4) die Zahleneinheit, C., Vod. (Izb. sp.); samice, Unionen ( math.), Cig. (T.); — 5) pl. samice = irhaste hlače iz ene same kože storjene, Vrt., Svet. (Rok.).
  83. sámič, adv. nur, bloß, C., Raič (Slov.), Zora, ogr.- Raič ( Let.); s. eden, nur einer, vzhŠt.- C.
  84. sámičən, -čna, adj. 1) alleinig, C.; — vereinsamt: Bog, ki(r) samičnim (Kinderlosen) polno hišo otrok da, Trub.; — 2) ledig, Jan., C.; samični plesalci, Kres; — 3) = samezen, posamezen, Nov.- C.
  85. samı̑čji, adj. vom Weibchen, Volk.- M.
  86. sámičnost, f. der ledige Stand, Jan.
  87. samı̑ja, f. die Einsamkeit, die Abgeschiedenheit, Cig., Jan.; — eine öde Gegend, die Einöde, Cig., Polj.
  88. samílọ, n. der Isolator ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.), Naprej- C., Sen. (Fiz.).
  89. sámiški, adj. ledig; samiški stan, Jan., C.; samiška dekleta, Pjk. (Črt.).
  90. sámiti, -im, vb. impf. isolieren ( phys., phil.), Cig. (T.).
  91. sámka, f. 1) ein alleinstehendes Frauenzimmer, Npes.- M.; die Unverheiratete: Varuj, varuj, da priletna Samka se ne boš jokala, Preš.; — 2) das Weibchen (von Thieren), Valj. (Rad).
  92. sámljenje, n. die Isolation, Cig. (T.).
  93. sámnost, f. die Einsamkeit, C.
  94. samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.
  95. samobíčən, -čna, adj. = sebičen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  96. samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
  97. samobítnost, f. die Selbstständigkeit, Cig.; — die Eigenartigkeit, die Originalität, Z.; — rus.
  98. samobrȃn, f. der Selbstschutz, h. t.- Cig. (T.).
  99. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
  100. samǫ̑ča, f. = samota, Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt., jvzhŠt.; — na sámoči, in der Einsamkeit, Levst. (Zb. sp.), Zv.

   81.087 81.187 81.287 81.387 81.487 81.587 81.687 81.787 81.887 81.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA