Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.487-81.586)

rȗž, -ı̑, f. = ružina, die Schlaue, Cig., Jan.
ružı̑łnica, f. die Kukuruzentkörnungsmaschine, Cig.
ružína, f. die grüne Nussschale, die Schlaue, Cig., Jan., Dol.; — ružine, leere Hülsen von Hülsenfrüchten, Dol.
ružı̑nje, n. coll. = ružine, grüne Nussschalen, Cig., Jan.; — leere Hülsen, Z.
rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
rzȃnje, n. das Wiehern, M.
rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.
rzətȃnje, n. das Wiehern, (rzatanje) Meg.- Mik.
rzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. wiehern, (rzatati) Jan., Mik.; — prim. rəzətati.
rzgáti, -ȃm, vb. impf. wiehern: Po konjski rzga, Vod. (Pes.).
rzgətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, wiehern, Meg., C., Mik.
ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci- Erj. (Torb.); — pogl. soržica.
ržȃdəc, -dca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Bodrež (nad Kanalom)- Erj. (Torb.).
ržẹ̑la, f. ein eiserner Hebel zum Steinbrechen, Kr.- Valj. (Rad).
ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).
rženíca, f. 1) das Roggenstroh; — 2) C., pogl. hrženica.
rženják, m. das Roggenbrot, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
ržúlja, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), ogr.- C.
1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
3. s-, nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet ( nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.- Mik.; sega sveta, Krelj- Mik.; na sem svetu, Krelj- Mik.; do, od se dobe, Habd.- Mik.; od sega dne, ogr.- C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.- Mik.; v se noči, ogr.- C.; o si dobi (osidobi), BlKr.- Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, ( nav. skupaj pisano).
1. sà, adv. = sem: sa in ta = sem in tja, sà-le = sem-le, Rož.- Kres, Ben.- Kl.
2. sà, adv. = saj, Ben.- Kl.
sȃbəljn, -əljna, adj. = sabeljski, Cig., Jan.
sȃbəljski, adj. Säbel-, Jan. (H.).
sabı̑n, m. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
sȃblja, f. 1) der Säbel; bridka s.; — iz nem.? ( "ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprungs", Mik.); — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Črniče pod Čavnom- Erj. (Torb.).
sabljáč, m. der Säbelfechter, Jan. (H.).
sablják, m. 1) der Säbelmann, Jan. (H.); — 2) der gemeine Schwertfisch (xiphias gladius), Erj. (Ž.).
sabljaníca, f. sabljanice, Schwerteln (ensatae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
sabljȃnje, n. das Gesäbel, Cig.
sabljár, -rja, m. der Säbelmacher, Dict.
sabljaríca, f. die Säbelheuschrecke, Cig.
sabljárka, f. neka ptica: der Säbelschnäbler (recurvirostra), Erj. (Z.).
1. sabljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem Säbel niedermachen, Cig.; — terica lan sablja (= tere), Slom.- C.
2. sabljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gierig u. schnaufend fressen, C., Z., Dol.; — 2) hastig sprechen, schwätzen, Z., Ig (Dol.); — prim. sobotati.
sabljekljȗnəc, -nca, m. = sabljarka, der Säbelschnäbler, Cig.
sabljenòg, -nǫ́ga, m. ein säbelfüßiges Pferd, V.-Cig.
sȃbljica, f. dem. sablja; 1) das Säbelchen; — 2) die Schwertlilie (iris), Cig.
sabǫ́l, m. = krojač, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
sabǫ́lək, -lka, m. dem. sabol; das Schneiderlein, ogr.- Valj. (Rad).
sabǫ́ta, f., Dict., Mur., Cig., Jan.; pogl. sobota.
sabǫ̑tnik, m. = konec vasi stanujoč vaščan, GBrda.
sȃč, m. der Harn: slano je kakor sač, Blc.-C.; — pasji sač = štrkavec, Blc.-C.; — prim. sc-ati.
sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.- C.
sȃčəc, -čca, m. dem. sak; = saček, Valj. (Rad).
sȃčək, -čka, m. dem. sak; ein kleiner Hamen, Cig.
1. sȃčina, f. der Bodensatz, (sačna) Štrek.; — prim. sačiti.
2. sačína, f. das Netzgarn, Z.
sačíšče, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, Cig., Blc.-C.; prim. sačiti.
sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
sȃčnica, f. vom Geläger abgezogener, filtrierter Wein, Vrtov. (Vin.), Blc.-C.
sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
sáda, adv. = zdaj, sedaj, Habd.- Mik., Ben.- Kl.
sadaj, adv., Alas., Boh., Dict. i. dr., pogl. sedaj, zdaj.
sadár, -rja, m. 1) der Obsthändler, Mur.- Cig.; pogl. sadjar; — 2) der Plantagenbesitzer, Cig. (T.).
sȃdba, f. = sajenje, die Pflanzung, Nov.
sȃdəc, -dca, m. dem. sad: = sadek, Danj. (Posv. p.).
sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.
sȃdež, m. das Gepflanzte, der Setzling; — der Neusatz: zelni s., die Krautpflanzen, Dict., Cig.; pl. sadeži, die Neuanlage ( z. B. in einem Weingarten), jvzhŠt.; — die Fruchtpflanze, Mur., Cig.; — die Fruchtart, Cig.
sȃdežina, f. die neue Anlage, der Neusatz, C.
sȃdežnik, m. der Pflanzgarten, die Pflanzschule, Jan., Nov.
sadı̑čje, n. coll. = sadike, Setzlinge, C.; — der Pflanzgarten, Cig.
sadı̑čnik, m. der Pflanzgarten, Cig.
sadíka, f. die Setzpflanze, das Setzreis, der Setzling, Mur., Cig., Jan., DZ.; sadike in korenine se pokopajo po vrtu, Ravn. (Abc.).
sadı̑łnica, f. die Pflanzschule, Jan., DZ.; die Obstbaumschule, Cig., Jan.
sadílọ, n. das Pflanzen, das Setzen ( z. B. der Kartoffeln), Z., Nov.- C.
sadíšče, n. die Pflanzstätte, die Pflanzschule, Cig., Jan., Šol., DZ.; gozdarsko s., die Waldbaumpflanzschule, Nov.; trtno s., die Rebenschule, Jan. (H.).
sadíti, -ím, vb. impf. pflanzen, setzen; peške, koščice, krompir, salato, trsne ključe, drevesca s.; govori, kakor da bi rožice sadil, er spricht schön; — ( pren.) dvojbo komu s. v srce, Jurč.
sadjár, -rja, m. der Obstbaumzüchter, nk.; — der Obsthändler, Guts., Mur., Cig., nk.
sadjaríca, f. die Öbstlerin, Mur., Cig., Jan.
sadjarı̑ja, f. = sadjarstvo, Cig.
sadjárnica, f. das Obsthaus, (wo Obst aufbewahrt oder verkauft wird), Cig.
sadjárski, adj. die Obstbaumzucht betreffend: vinarska in sadjarska šola, die Wein- und Obstbaumschule, nk.
sádje, n. coll. das Obst; koščičasto s., das Steinobst, pečkato s., das Kernobst, Tuš. (R.); suho s., gedörrtes Obst.
sadjegǫ́ja, f. = sadjereja, C., Z.
sadjejẹ̑dəc, -dca, m. der Obstesser, Cig., Jan.
sadjerę́ja, f. = sadjarstvo, die Obstbaumzucht, Cig., Jan., nk.
sadjerę̑jəc, -jca, m. = sadjar, der Obstzüchter, Cig., Jan., nk.
sadjerę́jən, -jna, adj. Obstzucht-, Jan., nk.
sadjerę̑jski, adj. Obstzucht-, nk.
sadjerǫ́dən, -dna, adj. obsttragend, obstreich, Jan. (H.).
sadjetŕžən, -žna, adj. den Obsthandel betreffend: sadjetržno društvo, eine Gesellschaft für Obsthandel, SlN.
sadjeznȃnski, adj. pomologisch, Cig.
sadlẹ̀, adv. = tu doli, Npes.-Schein.
sádlọ, n. = salo, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
sȃdnat, adj. vielfrüchtig, Cig.
sadníca, f. die Pflanzschule, ZgD.; odprti jarki so prave sadnice plevelskih rastlin, Nov.
sadník, m. 1) = sadivec, der Pflanzer, Cig., Nov.- C.; — 2) = sadika, Cig., C.
sadnı̑t, adj. = sadniv, Ist.- LjZv.
sádnọ, n. = sedno, der Satteldruck, der Wolf, Jan.; dobil je s. = otrl se je na sedlu, Erj. (Torb.).
sadonǫ́sən, -sna, adj. fruchttragend, Cig., Jan., nk.; (po nem.).
sadonǫ̑snik, m. der Obstgarten, Jan., C.
sadorǫ́dən, -dna, adj. = sadoven 2): sadorodno leto, Jan.
sȃdra, f. der Gips, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Erj. (Min.); — češ.
sȃdrar, -rja, m. der Gipsarbeiter, der Gipser, Cig.
sȃdrast, adj. gipsartig, Cig.
sádrati, sȃdram, vb. impf. = sadriti, Jan.

80.987 81.087 81.187 81.287 81.387 81.487 81.587 81.687 81.787 81.887

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA