Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.387-81.486)

  1. rumenína, f. das Gelb: kromova r., das Chromgelb, Žnid.
  2. rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
  3. rumenjáča, f. das Osterei, C.
  4. rumenják, m. 1) der Eierdotter; — 2) der Ducaten; — 3) der Citronenfalter (colias rhamni), Erj. (Ž.).
  5. rumenjákast, adj. dottergelb, Cig.
  6. rumę̑nje, n. das Gelb, Cig.
  7. rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
  8. rumę̑nklja, f. = rumenkulja, Medv. (Rok.).
  9. rumę̑nkljast, adj. gelblich, Cig., Mik.
  10. rumę̑nkljat, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., Mik.
  11. rumenkúlja, f. die Hacquetie (hacquetia epipactis), C.
  12. rumenokljùn, -kljúna, adj. gelbschnabelig, Jan.
  13. rumenokljȗnəc, -nca, m. der Goldschnabel, Cig., Jan.
  14. rumenokǫ́drast, adj. blondgelockt, Cig.
  15. rumenolàs, -lása, adj. goldhaarig, blond, Jan., nk.
  16. rumenolȃsəc, -sca, m. der Goldhaarige, der Blonde, Jan., nk.
  17. rumenolȃska, f. die Goldhaarige, die Blonde, Cig., Jan., nk.
  18. rumenomarǫ́gast, adj. gelbgefleckt, Jan. (H.).
  19. rumenopę́rən, -rna, adj. gelbblätterig, Jan.
  20. rumenoprǫ́gast, adj. gelbgestreift, Cig., Jan.
  21. rumenopȓsnat, adj. gelbbrüstig, Jan. (H.).
  22. rumenordèč, -ę́ča, adj. gelbroth, Cig.
  23. rumenorę̑pka, f. der Gelbschwanz, Cig.
  24. rumenorı̑tka, f. der Gelbsteiß, Cig.
  25. rumenọ̑st, f. das Gelbe, die gelbe Farbe, Cig.
  26. rumenóta, f. = rumenost, Cig.
  27. rumenozelèn, -éna, adj. gelbgrün, Cig.
  28. rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren ( z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
  29. rȗmpast, adj. knorrig, C.
  30. 1. rúna, f. 1) = runo, das Vlies, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.- Erj. (Torb.).
  31. rȗnda, f. eine Art Raute (ruta divaricata), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  32. rȗndica, f. dem. runda, Prim.- Erj. (Torb.).
  33. rúniti, rȗnem, vb. pf. rücken, stoßen, schlagen, C.
  34. rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
  35. rúnjast, adj. zottig, zerzaust, Habd.- Mik.; r. človek, r. pes, BlKr.
  36. runjàt, -áta, adj. = kosmat, C.
  37. rúnọ, n. das Vlies, Cig., Jan., Senožeče- Erj. (Torb.), nk.
  38. runolàs, -lása, adj. vlieshaarig, Erj. (Som.).
  39. rūnski, adj. Runen-, Cig., Jan.; runsko pismo, die Runenschrift, Cig. (T.).
  40. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
  41. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
  42. 1. rupáča, f. die Bergschlucht, C.; — das Loch, die Grube, vzhŠt.; — prim. 1. rupa.
  43. 2. rupáča, f. der Fels, Meg., ogr.- C.; — prim. lat. rupes, Mik. (Et.).
  44. rúpast, adj. 1) voll Gruben: rupasta pot, C., Vrt.; — 2) muldenförmig, Cig.
  45. rupèč, -ę́ča, adj. = ripeč, geröthet (von einer Entzündung, von Schamröthe u. dgl.); rupeča rana, Dol.- Cig.; rupeča oteklost, Dict.; njih obličja bodo rupeča kakor plamen, Dalm.
  46. rupečína, f. die Entzündungsröthe, Dict.
  47. rupečọ̑st, f. = rupečina, Dict.
  48. rȗpnik, m. = brezno na močvirju, Dol.- Kres.
  49. rȗs, m. = rus vol, Rib.- Mik., C.; — prim. irs, rs.
  50. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
  51. 1. rȗsa, f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj ( Gor.)- Mik.; — 2) die Birkhenne, C.
  52. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
  53. 3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
  54. rusák, m. der Blonde, C.
  55. rusȃle, f. pl. = risale, ogr.- C.
  56. rusȃlščak, m. der Pfingstmonat, ogr.- Valj. (Rad).
  57. rúsana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  58. 1. rȗsast, adj. gebräunt, M., Z.; — fuchsroth, Cig.; — von röthlichem Haar, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  59. 2. rȗsast, adj. mit einem Schnurrbart versehen, Št.
  60. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
  61. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
  62. rusetı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  63. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  64. rusı̑n, m. rus vol, Cig., C., Rib.- Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.
  65. rusína, f. die gelbe Farbe, ogr.- C.
  66. rúsiti, -im, vb. impf. rothbraun färben, bräunen, M.; r. se, braun werden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  67. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
  68. rȗslja, f. 1) eine Getreideart, dem Weizen ähnlich, Štrek.; ( prim. 3. rusa); — 2) neka riba v Krki, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  69. rusljáti, -ȃm, vb. impf. schreien, krächzen, ogr.- C.; (o kavranu) ogr.- Valj. (Rad).
  70. rusokrìł, -kríla, adj. rothflügelig, C.
  71. rusolàs, -lása, adj. = rusih las, Cig.
  72. rusúlja, f. rusa krava, Zilj.- Jarn. (Rok.), Z.
  73. rȗš, m. die Zwergkiefer (pinus mughus), M., Z., C.; — prim. furl. russe = pinus mughus in pinus pumilio, Štrek. (Arch.).
  74. 1. rúša, f. der Rasen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Gor., Dol.; ruše rezati, Dol.
  75. 2. rúša, f. = ruš, V.-Cig., Jan.
  76. 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
  77. rȗšar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
  78. rúšast, adj. rasig, C.
  79. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
  80. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
  81. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
  82. rušíłən, -łna, adj. zerstörend, Jan. (H.).
  83. rušílọ, n. der Schürhaken, Guts.- Cig., Mur.
  84. rúšina, f. das Rasenstück; rušine rezati, Rasen stechen, Cig.; — der Rasen: pod rušino iti = ins Gras beißen, Cig.
  85. rúšinar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
  86. rúšinat, adj. rasig, Cig., Jan., C.
  87. rušı̑telj, m. der Zerstörer, Jan.; — r. miru, der Friedensstörer, Šol.
  88. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
  89. rȗšje, n. coll. die Zwergkiefer, das Krummholz (pinus mughus), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Nov.
  90. rȗšnat, adj. = rušinat, Jan. (H.).
  91. rȗt, m., Jan. (H.), pogl. rovt.
  92. 1. rúta, f. das Tuch, das Tüchel; bes. das Kopf- oder das Halstüchel; ruto na glavo dejati; ruto si privezati; — žimnata r., das Haartuch, das Beutelsieb (in den Mühlen), V.-Cig., Jan.
  93. 2. rúta, f. die Raute (ruta), Cig., Jan., M.; — prim. stvn. rūta, lat. ruta, Mik. (Et.).
  94. rutanica, f. eine Art Haue, Št.- Mur., Cig.; die Kreuzhacke, C.
  95. rúte, f. pl. = rake, der Mühlgang, Cig.
  96. rútən, -tna, adj. Rauten-, Cig.; rutna voda, rutno olje, Cig.
  97. rúti, rújem, vb. impf. = rvati, Jan., Ben.- Kl.
  98. 2. rútica, f. dem. 2. ruta; die Raute (ruta), Cig., Tuš. (B.); gorje vam, ki desetinite rutico! Trub., Jap. (Sv. p.); vinska r., die Weinraute, die Gartenraute (ruta graveolens), Cig.
  99. rútičən, -čna, adj. Rauten-, Cig.
  100. rutíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, BlKr.- Cig.

   80.887 80.987 81.087 81.187 81.287 81.387 81.487 81.587 81.687 81.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA