Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.187-81.286)


  1. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  2. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
  3. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
  4. 1. ròt, rǫ́ta, m. = rota, Jan., Kos.
  5. 2. ròt, róta, m. = sulec, der Huchen (salmo hucho), Jarn., Cig., Frey. (F.).
  6. róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
  7. rotácija, f. vrtenje, die Rotation.
  8. rǫ̑tba, f. der Schwur, der Eid, C.; obljubim s to mojo ( nam. svojo) rotbo, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
  9. rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.
  10. roténje, n. das Schwören; (pravilno bi bilo: ročenje).
  11. rotína, f. = rotinja, Z.
  12. rotínja, f. die Baumwunde, Cig.
  13. rotíšče, n. der Schwurplatz, Cig., Jan.
  14. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
  15. 2. rotíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, Z.
  16. rǫ̑tman, m. der Geschworene, Jan.
  17. rǫ̑tnik, m. der Geschworene, Mur., Jan.
  18. rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
  19. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
  20. rǫ̑zgast, adj. rebenartig, Cig.
  21. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
  22. rozgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. unmäßig laut lachen, C.
  23. rozōlijar, -rja, m. der Rosogliohändler, Cig., Jan.
  24. rǫ̑ž, m. die Blechmarke, Gor.; — prim. 1. roš, rovaš.
  25. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
  26. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
  27. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  28. rǫ̑žar, -rja, m. der Kräutersammler, Cig.; — der Blumenverkäufer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  29. rǫ̑žarica, f. 1) die Kräutersammlerin, Cig.; — 2) das Rosenmädchen, Cig., Jan.; — 3) (smokva) r., die Rosenfeige, Cig.
  30. rǫ̑žast, adj. 1) geblümt; rožasta ruta, rožast kožuh; — 2) rosenartig, Cig., Jan.; — rosenroth, Cig. (T.).
  31. rǫ̑ždže, n. coll. = rožje, ogr.- Mik.
  32. róžəc, -žca, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) = orobkan koruzen klas, BlKr.; — 3) neka očesna bolezen svinjska, vzhŠt.- C.; — 4) der Regenbogen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  33. róžək, -žka, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) der Fühlfaden der Insecten, Cig.
  34. 2. rǫ̑žən, -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; ( prim. režni, rženi cvet).
  35. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
  36. 4. rǫ́žən, -žna, adj. abscheulich, C.; (ružen, Mik. [Et.]); hs. ružan.
  37. rožę̑nast, adj. hornartig, hornicht, Cig., Jan.
  38. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
  39. roženẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Horn werden, Jan. (H.).
  40. roženíca, f. 1) das Horn (als Gefäß), ein hornartiges Gefäß, Zv.; — 2) die Hornhaut des Auges, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 3) der Dachsparren, C., Zora, vzhŠt., jvzhŠt.; roženice ali lemezi, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Beschläge der Heugabeln (oft aus Horn), M., Z.
  41. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
  42. roženı̑nar, -rja, m. der Hornarbeiter, Cig.
  43. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
  44. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
  45. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
  46. rǫ̑žičar, -rja, m. der Rosenapfel, Jan.
  47. rožı̑čək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče- Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).
  48. rožíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. sich hornförmig krümmen: češplje se rožičijo = gredo v rožiče, Z.
  49. rožı̑čkast, adj. mit Hörnchen versehen: rožičkasta črka, Navr. (Kop. sp.).
  50. rožína, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci jo nagovarjajo: "roža, rožina! pokaž' svoj'ga možina!" (kamor zleti, ondi jej živi mož), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  51. rǫ́žiti, -im, vb. impf. Geräusch machen, vzhŠt.- C.; s pestnico po stolu r., vzhŠt., ogr.- Kres.
  52. 2. rožjè, n. = orožje, die Waffe(n), C., ogr.- Valj. (Rad); meč ali drugo rožje, Rec.; rǫ̑žje, Levst. (Zb. sp.).
  53. rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.- Erj. (Torb.).
  54. rǫ̑žkati, -am, vb. impf. trällern, Dol.- Cig.
  55. rožlı̑n, m. die Käsepappel (althaea rosea), Cig., Medv. (Rok.).
  56. rožljálọ, n. das Klirrzeug, Cig.
  57. rožljánəc, -nca, m. die Kuhkette, Dol.- Cig.
  58. rožljȃnje, n. das Geklirr, das Gerassel ( z. B. von Waffen, Ketten).
  59. rožljáti, -ȃm, vb. impf. klirren, rasseln; sablje, verige rožljajo; s sabljami, z verigami r.; prim. rožiti iz nem. rauschen (?).
  60. rožmarı̑nəc, -nca, m. der Rosmarinapfel, Cig., Jan., C.
  61. 1. rožnàt, -áta, adj. hornig, C.
  62. 2. rǫ̑žnat, adj. 1) rosig, rosenreich, blumenreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) rosenfarben, rosa, Cig., Jan., Žnid., Dol.
  63. 3. rožnàt, -áta, adj. bewaffnet, C., ogr.- Mik.
  64. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
  65. 2. rǫ̑žnica, f. rožnice, die Rosenblütler (rosiflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  66. 1. rožník, m. = roženica 3), der Dachsparren, C., BlKr.
  67. 2. rǫ̑žnik, m. 1) der Rosenstrauch, Npes.- M.; — 2) der Blumentopf, (rožník) M., Rib.; — 3) der Monat Juni, Cig., Jan., nk.
  68. rožnína, f. 1) die Hornsubstanz, Cig.; — 2) die Hornabfälle, Z., Burg. (Rok.).
  69. rožnják, m. der Rosengarten, Cig.
  70. rožnobǫ́jən, -jna, adj. rosenfarben, Jan.
  71. rožnopŕstən, -stna, adj. rosenfingerig, Cig.
  72. rǫ́žnost, f. die Abscheulichkeit, die Schändlichkeit, C.; — prim. 4. rožen.
  73. ȓs, m. ein Ochsenname, Mik.; pogl. rus.
  74. r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
  75. rtáč, m. das Locheisen, der Stecher, M.
  76. rtȃłəc, -łca, m. = rilec, C.
  77. ŕtast, adj. spitzig, C., nk.; rtasti lok, der Spitzbogen ( arch.), Cig. (T.).
  78. rtìč, -íča, m. dem. rt; der Gipfel, der Hügel, Meg., Cig., Hal.- C.
  79. rtíče, f. pl. = kratke sani za rudo, Kor.; — = dvojne kratke sani pri enem vozilu, Gor.; — nam. rtiči?
  80. rtína, f. 1) eine große Bergspitze, Cig.; — 2) die Hügelfläche, C.
  81. rtinják, m. der Hügelbewohner, C.
  82. rubȃd, f. die Masern, Kras- Mik.; (= pl. rubȃdi, Cig., Jan.); — eine Art Frieselausschlag, (rbad) Notr.- SlN.
  83. rúbati, -am, vb. impf. 1) = rubiti, Jan., C., Gor.- Levst. (Rok.); — 2) plündern, C.
  84. rȗbəc, -bca, m. der Pfänder, Burg. (Rok.).
  85. rubę̑ščina, f. 1) die als gerichtliches Pfand genommene Sache, Dict., Cig., Jan., Burg. (Rok.); oznanjevavec kriči o cesti, davkih in rubeščini, Jurč.; — 2) das Pfändungsgeld, Cig.
  86. rȗbež, m. 1) die Pfändung, V.-Cig., Jan., Tolm.; — 2) die gepfändete Sache, M.; — 3) der Pfänder, C.; — tudi: rubèž, -ę́ža, Gor.
  87. rubę̑žən, -žni, f. 1) die Pfändung, Cig., M., Kr.; — 2) das Gepfändete: živa r., fressendes Pfand, Cig.
  88. rȗbežən, -žna, adj. Pfändungs-, Cig., Jan.
  89. rubę̑žənski, adj. Pfändungs-, nk.
  90. rubežína, f. die gepfändete Sache, Cig., Jan.
  91. rubę̑žnik, m. der Pfänder, der Executor, Cig., M., Gor.
  92. rubežnína, f. das Pfändungsgeld, Cig., C.
  93. rubíłən, -łna, adj. die Pfändung betreffend: rubı̑łna izkaznica, der Executionsausweis, Levst. (Nauk).
  94. rubílọ, n. die Pfändung, Cig., Jan., nk.
  95. rubīnar, -rja, m. der Rubinapfel, Cig.
  96. rubīnast, adj. rubinfarben, Cig.
  97. rúbiti, -im, vb. impf. pfänden; r. koga; — r. živino; prim. stvn. roub, slov. rop, Mik. (Et.).
  98. rȗbnica, f. die Pfänderin, Cig.
  99. rȗbnik, m. der Pfänder, Cig.
  100. rubnína, f. die Pfändungstaxe, Jan.

   80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187 81.287 81.387 81.487 81.587  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA