Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (81.087-81.186)
-
rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
-
rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
-
rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
-
rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
-
rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
-
rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
-
rokȗn, m. die Handhacke, Št.- Mik.; — prim. ročun.
-
rol, m. = ror, Z., SlN.
-
ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
-
1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
-
2. romȃn, m. = rman, Cig., Jan., C., Mik.
-
romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
-
romanopı̑səc, -sca, m. der Romanschreiber, Jan., Cig. (T.), nk.
-
romānski, adj. romanhaft, Mur., Cig. (T.).
-
romāntičən, -čna, adj. romantiki primeren, romantisch, Cig., Jan., nk.
-
romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
-
romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
-
romāntiški, adj. romantisch, Mur., Cig., Jan., nk.
-
2. rǫ̑mar, -rja, m. = žrebelj za črevlje na "rom", Polj.
-
romáriti, -ȃrim, vb. impf. = romati, Guts.- Cig., Jan.
-
rǫ̑marski, adj. Wallfahrts-, Pilger-; romarska cerkev, palica.
-
romȃst, f. das Geräusch, C.
-
romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
-
rǫ̑mati, -am, vb. impf. wallfahrten, pilgern; — ( pren.) wallen.
-
rōmbast, adj. rhombisch, Cig. (T.).
-
romboīdski, adj. rhomboidisch, Cig. (T.).
-
romíh, m. neka vrsta sliv, Trst. (Let.).
-
romǫ̑n, m. 1) das Gemurmel, Z.; — 2) = govor, die Sprache: rozeanski romon, der resianische Dialect, Rez.- C. ( Let.).
-
romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.- C., SlN.
-
romǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. impf. = govoriti, Rez.- C., Z.
-
romotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, C., Št.
-
rompljáti, -ȃm, vb. impf. rummeln, Cig.; — Geräusch machen, BlKr.; — prim. nem. rumpeln.
-
romúliti, -ȗlim, vb. impf. brummen, Jan.
-
rǫ́na, f. = pesa, die Rohne, Guts.- Cig., Mur., Notr.- Z., Koborid- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
rǫ́ncəlj, -clja, m. = rocelj, der Henkel, C.
-
rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
-
rongíniti, -ı̑nim, vb. impf. = rogoviliti, GBrda.
-
rǫ́nica, f. neka hruška, C.; — prim. rona (?).
-
rǫ̑nka, f. neka debela hruška, Z., BlKr.
-
rǫ̑ntati, -am, vb. impf. = hitro prevračati: obleko v škrinji r., BlKr.- Let.
-
rǫ̑nz, m. = ronzast vol, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
-
rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
-
rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
-
ropa, f. = šota, der Torf, Erj. (Min.); pogl. 2. rupa 2).
-
rọ̑par, -rja, m. 1) der Räuber; — 2) die Raubbiene, Mur.; — 3) der Raubbienenstock, Mur.; — 4) roparji, die Raubvögel (rapaces), Erj. (Ž.).
-
rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.
-
roparı̑ja, f. = roparstvo, Cig., Jan., Volk.- M.
-
ropáriti, -ȃrim, vb. impf. das Raubgeschäft treiben, Cig.
-
1. rọ̑pati, -am, vb. impf. rauben.
-
2. ropati, -am, vb. impf. = ropotati, ogr.- C.
-
rọ̑pən, -pna, adj. Raub-, Guts.- Cig., Jan., M.; ropna zver, Vrt.
-
ropítati, -am, vb. impf. = ropotati, C.
-
rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
-
rọ̑pnica, f. die Raubbiene, Guts.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
-
rọ̑pnik, m. der Räuber, Ravn.- Valj. (Rad), C.; r. na divjačino, der Wildschütze, LjZv.
-
rópniti, rǫ̑pnem, vb. pf. hereinstürzen: divji lovci bodo ropnili na vrt, Burg.
-
ropǫ̑ntati, -am, vb. impf. poltern, Valj. (Rad).
-
ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
-
ropotáča, f. 1) die Klapper, die Ratsche, Cig., Jan., C., Mik.; — 2) (kača) ropotača, die Klapperschlange, Cig., Jan., C.
-
ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
-
ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
-
ropotȃłnica, f. nekakšno rešeto, C.
-
ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
-
ropotárnica, f. die Rumpelkammer, C., Erj. (Izb. sp.).
-
ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
-
ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
-
ropotẹ̑la, f. die Ratsche, Rož.- Kres; bes. die Charfreitagsratsche im Thurme, Polj.
-
ropotíga, f. = ropotija, C.
-
ropotı̑n, m. der Rumpler, Cig., M.
-
ropotı̑nka, f. die Rumplerin, M.
-
ropotúlja, f. 1) die Lärmerin, das Klappermaul, Cig., Jan.; — 2) die Klapper, die Ratsche, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = škrebetulja, die Schnarrheuschrecke, Jan.
-
roptáti, -ȃm, vb. impf. = ropotati, Mur.
-
roptẹ̑la, f. = ropotela, UčT., KrGora.
-
ror, m. = dimnik ( nem. "Rohr"), vzhŠt.
-
rọ̑s, adj. = rus, Mik., Npes.-K.
-
1. rósa, f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.
-
2. rósa, f. ime kravi, Mik.; — prim. ros, rus.
-
rosàt, -áta, adj. thauig, Cig.
-
rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
-
2. rosíca, f. die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — prim. rusica 2).
-
1. rosíka, f. rosike, die Sonnenthauarten (droseraceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
-
2. rósika, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. ros, rus.
-
rosílọ, n. 1) das Thauen, Cig.; — 2) die Flachsröste, Z.
-
rosı̑n, m. ime volu, Mik.; — prim. rusin.
-
rosíšče, n. 1) die Flachsröste, Jan.; — 2) der Thaupunkt ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
-
rosljáti, -ȃm, vb. impf. niederthauen, Jan.; — fein regnen, Jan. (H.).
-
rosníca, f. 1) rjava r., der Grasfrosch (rana temporaria), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Erdrauch (fumaria), Cig., Medv. (Rok.).
-
rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
-
rosomȃh, m. der Vielfraß (gulo borealis), Cig., Erj. (Ž.); — prim. polj. rosomak, rus. rosomaha, lat. rosomacus, Mik. (Et.).
-
rosomèr, -mę́ra, m. der Thaumesser, Cig. (T.).
-
rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
-
rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.- Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
-
1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
-
2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
-
rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
-
rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
-
1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.
80.587 80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187 81.287 81.387 81.487
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani