Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (81.087-81.186)


  1. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
  2. rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
  3. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  4. rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  5. rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
  6. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  7. rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
  8. rokȗn, m. die Handhacke, Št.- Mik.; — prim. ročun.
  9. rol, m. = ror, Z., SlN.
  10. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
  11. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
  12. 2. romȃn, m. = rman, Cig., Jan., C., Mik.
  13. romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
  14. romanopı̑səc, -sca, m. der Romanschreiber, Jan., Cig. (T.), nk.
  15. romānski, adj. romanhaft, Mur., Cig. (T.).
  16. romāntičən, -čna, adj. romantiki primeren, romantisch, Cig., Jan., nk.
  17. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
  18. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  19. romāntiški, adj. romantisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  20. 2. rǫ̑mar, -rja, m. = žrebelj za črevlje na "rom", Polj.
  21. romáriti, -ȃrim, vb. impf. = romati, Guts.- Cig., Jan.
  22. rǫ̑marski, adj. Wallfahrts-, Pilger-; romarska cerkev, palica.
  23. romȃst, f. das Geräusch, C.
  24. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
  25. rǫ̑mati, -am, vb. impf. wallfahrten, pilgern; — ( pren.) wallen.
  26. rōmbast, adj. rhombisch, Cig. (T.).
  27. romboīdski, adj. rhomboidisch, Cig. (T.).
  28. romíh, m. neka vrsta sliv, Trst. (Let.).
  29. romǫ̑n, m. 1) das Gemurmel, Z.; — 2) = govor, die Sprache: rozeanski romon, der resianische Dialect, Rez.- C. ( Let.).
  30. romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.- C., SlN.
  31. romǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. impf. = govoriti, Rez.- C., Z.
  32. romotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, C., Št.
  33. rompljáti, -ȃm, vb. impf. rummeln, Cig.; — Geräusch machen, BlKr.; prim. nem. rumpeln.
  34. romúliti, -ȗlim, vb. impf. brummen, Jan.
  35. rǫ́na, f. = pesa, die Rohne, Guts.- Cig., Mur., Notr.- Z., Koborid- Erj. (Torb.); — iz nem.
  36. rǫ́ncəlj, -clja, m. = rocelj, der Henkel, C.
  37. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  38. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
  39. rongíniti, -ı̑nim, vb. impf. = rogoviliti, GBrda.
  40. rǫ́nica, f. neka hruška, C.; — prim. rona (?).
  41. rǫ̑nka, f. neka debela hruška, Z., BlKr.
  42. rǫ̑ntati, -am, vb. impf. = hitro prevračati: obleko v škrinji r., BlKr.- Let.
  43. rǫ̑nz, m. = ronzast vol, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  44. rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
  45. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
  46. ropa, f. = šota, der Torf, Erj. (Min.); pogl. 2. rupa 2).
  47. rọ̑par, -rja, m. 1) der Räuber; — 2) die Raubbiene, Mur.; — 3) der Raubbienenstock, Mur.; — 4) roparji, die Raubvögel (rapaces), Erj. (Ž.).
  48. rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.
  49. roparı̑ja, f. = roparstvo, Cig., Jan., Volk.- M.
  50. ropáriti, -ȃrim, vb. impf. das Raubgeschäft treiben, Cig.
  51. 1. rọ̑pati, -am, vb. impf. rauben.
  52. 2. ropati, -am, vb. impf. = ropotati, ogr.- C.
  53. rọ̑pən, -pna, adj. Raub-, Guts.- Cig., Jan., M.; ropna zver, Vrt.
  54. ropítati, -am, vb. impf. = ropotati, C.
  55. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
  56. rọ̑pnica, f. die Raubbiene, Guts.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  57. rọ̑pnik, m. der Räuber, Ravn.- Valj. (Rad), C.; r. na divjačino, der Wildschütze, LjZv.
  58. rópniti, rǫ̑pnem, vb. pf. hereinstürzen: divji lovci bodo ropnili na vrt, Burg.
  59. ropǫ̑ntati, -am, vb. impf. poltern, Valj. (Rad).
  60. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
  61. ropotáča, f. 1) die Klapper, die Ratsche, Cig., Jan., C., Mik.; — 2) (kača) ropotača, die Klapperschlange, Cig., Jan., C.
  62. ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
  63. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
  64. ropotȃłnica, f. nekakšno rešeto, C.
  65. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
  66. ropotárnica, f. die Rumpelkammer, C., Erj. (Izb. sp.).
  67. ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
  68. ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
  69. ropotẹ̑la, f. die Ratsche, Rož.- Kres; bes. die Charfreitagsratsche im Thurme, Polj.
  70. ropotíga, f. = ropotija, C.
  71. ropotı̑n, m. der Rumpler, Cig., M.
  72. ropotı̑nka, f. die Rumplerin, M.
  73. ropotúlja, f. 1) die Lärmerin, das Klappermaul, Cig., Jan.; — 2) die Klapper, die Ratsche, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = škrebetulja, die Schnarrheuschrecke, Jan.
  74. roptáti, -ȃm, vb. impf. = ropotati, Mur.
  75. roptẹ̑la, f. = ropotela, UčT., KrGora.
  76. ror, m. = dimnik ( nem. "Rohr"), vzhŠt.
  77. rọ̑s, adj. = rus, Mik., Npes.-K.
  78. 1. rósa, f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.
  79. 2. rósa, f. ime kravi, Mik.; — prim. ros, rus.
  80. rosàt, -áta, adj. thauig, Cig.
  81. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
  82. 2. rosíca, f. die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — prim. rusica 2).
  83. 1. rosíka, f. rosike, die Sonnenthauarten (droseraceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  84. 2. rósika, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. ros, rus.
  85. rosílọ, n. 1) das Thauen, Cig.; — 2) die Flachsröste, Z.
  86. rosı̑n, m. ime volu, Mik.; — prim. rusin.
  87. rosíšče, n. 1) die Flachsröste, Jan.; — 2) der Thaupunkt ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  88. rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
  89. rosljáti, -ȃm, vb. impf. niederthauen, Jan.; — fein regnen, Jan. (H.).
  90. rosníca, f. 1) rjava r., der Grasfrosch (rana temporaria), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Erdrauch (fumaria), Cig., Medv. (Rok.).
  91. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
  92. rosomȃh, m. der Vielfraß (gulo borealis), Cig., Erj. (Ž.); prim. polj. rosomak, rus. rosomaha, lat. rosomacus, Mik. (Et.).
  93. rosomèr, -mę́ra, m. der Thaumesser, Cig. (T.).
  94. rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
  95. rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.- Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
  96. 1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
  97. 2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
  98. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
  99. rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
  100. 1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.

   80.587 80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187 81.287 81.387 81.487  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA