Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (80.987-81.086)

  1. rogačúlja, f. das Weibchen des Hirschkäfers, Mik.
  2. rogȃłnice, f. pl. die Webstuhlkurbel, C.
  3. rǫ́ganje, n. das Verhöhnen, der Hohn, Dol.- Cig., nk.
  4. rọ̑gar, -rja, m. rogarji, die Hornthiere (cavicornia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  5. rọ̑gast, adj. hornartig, Cig., Jan.
  6. rogáš, m. neka vrsta graha, BlKr.- Let.
  7. rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat ( t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.
  8. rogatáč, m. der Halbhengst, Z.
  9. rogátati, -am, vb. impf. poltern, lärmen, ogr.- M., C.
  10. rogȃtəc, -tca, m. 1) der Gehörnte, Cig., Bes.; — der Teufel, Bes., SlN., Valj. (Rad); — 2) ein großhörniges Thier, Cig.
  11. rogȃtək, -tka, m. podvodni r., das Hornblatt (ceratophyllum), C.
  12. rǫ́gati se, -am se, vb. impf. verhöhnen, verspotten: r. se komu, čemu, Dol.- Cig., Jan., Prip.- Mik., nk.
  13. rogatı̑n, m. ein stolzer, eigensinniger Mensch: bogatin rogatin, Npreg.- Glas.
  14. rọ̑gəc, -gca, m. 1) dem. rog, Valj. (Rad); — 2) goveje ime, BlKr.- Let.
  15. 1. rógəlj, -glja, m. 1) die Zacke; vilice s tremi roglji; — der Bankhaken der Tischler, Cig.; — die Bohrerhandhabe, Cig.; — ein runder Zapfen am Zimmerholz, Cig.; — 2) die Ecke, die Spitze, Cig., Jan., Cig. (T.).
  16. 2. rǫ́gəlj, -glja, m. ein Schimpfwort für einen lang aufgeschossenen jungen Menschen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. Range (?).
  17. rogę̑lj, m. 1) das Horn, Danj. (Posv. p.); — 2) das Kipfel, Danj. (Posv. p.).
  18. rogı̑n, m. 1) ein Ochs mit langen Hörnern, Cig., Dol.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer (lucanus cervus), Cig., Dol.; — 3) rogini, Bockkäfer (longicornia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  19. rogína, f. 1) govedo z dolgimi rogovi, jvzhŠt.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer (lucanus cervus), Dol.- Erj. (Torb.).
  20. rogítati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, C., Št.- Z.
  21. rǫ̑glja, f. 1) das Gabelholz, Habd.- Mik.; — 2) obeljena smrekova vejčica, na katero jagode natikajo, Kr.- Valj. (Rad); — = ostrv, die Hüfelstange, Svet. (Rok.); — 3) pl. roglje, eine Leiter, die aus einem Baumstamm mit seinen kurz behackten Ästen besteht, Hal.- C.; — pl. roglje, eine Art Getreideharfe ohne Dach, Gor.- Cig.; — 4) pl. roglje, die Heugabel, Cig., BlKr.; — 5) roglja, das Sprudelholz, der Quirl, Guts., Jarn., KrGora; — 6) goveje in ovčje ime, Tolm., Krn- Erj. (Torb.); eine Kuh oder Ziege mit langen Hörnern, M.
  22. rogljáč, m. 1) etwas, was Zacken oder Hörner hat, Mur., Mik., Danj.- Valj. (Rad); — der Zackenzahn, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die Fußangel, Cig.; — eine Art Semmel, Cig.; — 2) der Hirschkäfer, C.; — 3) ein zweimännischer Hobel, V.-Cig., Jan.; — 4) eine Art Gebäck: die Reihen- oder Zeilsemmel, Cig.; — 5) ein hochmüthiger Mensch, C.
  23. rogljáča, f. 1) etwas, was Zacken oder Hörner hat, Mur.; — der Karst, C.; — 2) das Einhorn, Npr.- Kres.
  24. rogljáti, -ȃm, vb. impf. 1) quirlen, rühren, Jan., KrGora; — 2) r. se, sich balgen, Jan.; pastirji kobljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.
  25. rǫ̑gljež, m. ein großer, ungeschickter Mensch, Cig.; — prim. 2. rogelj.
  26. rǫ̑gljica, f. dem. roglja; der Quirl, Jan.; čokolado z rogljico upeniti, Let.
  27. rógljič, m. dem. rogelj; 1) ein kleiner Zacken, das Hörnchen, Mur.; — ein zackenförmiger Henkel, Cig.; — 2) = škrat, Tolm.- Štrek. (Let.); — tudi: rogljìč, -íča.
  28. rógljičast, adj. mit kleinen Zacken o. Hörnern versehen, Mur.
  29. rógljičək, -čka, m. dem. rogljič; — der Zipfel, Cig.; — das Kipfel, Jan. (H.).
  30. rogobǫ́rən, -rna, adj. stößig: rogoborna krava, SlN.; rogoborna natura, die Wühlernatur, die Stänkernatur, SlN.
  31. rogobǫ́riti, -bǫ̑rim, vb. impf. eig. mit den Hörnern stoßen; wühlen: po shodiščih r. (= rogoviliti), SlN.
  32. rogokrı̑łəc, -łca, m. rogokrilci = hrošči (coleoptera), Erj. (Z.).
  33. rogolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. hornisieren: kavčuk se rogoliči, Erj. (Min.).
  34. rogolı̑čnik, m. der Hornstein, Erj. (Min.).
  35. rogóta, f. 1) der Hohn, C.; — 2) die Hässlichkeit, (rug-) Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  36. rogótən, -tna, adj. schändlich, C.
  37. rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.
  38. rogǫ́zast, adj. rogozu podoben, Cig., Jan.
  39. rogozíca, f. = rogoz ( pos. širokolisti), C., Dol.
  40. rogozína, f. = suh rogoz, Jan.
  41. rogǫ́ziti, -ǫ̑zim, vb. impf. mit dem Binderreisig (z rogozom) die Fassdauben durchziehen, Mur.
  42. rogǫ̑zka, f. die Rohrkolbendecke, Jan.
  43. rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.
  44. rogozòb, -zǫ́ba, m. der Narwal, Jan. (H.).
  45. rogǫ́ža, f. 1) die aus Rohrkolbenblättern geflochtene Wagendecke, Cig.; — 2) = ceker, C.
  46. rogǫ̑žar, -rja, m. 1) der Verfertiger von Rohrkolbendecken, Cig., C.; — 2) = ceker, C., SlN., BlKr.
  47. rogožína, f. etwas aus Rohrkolbenblättern Geflochtenes: rogožine plesti, Cv.
  48. rogǫ̑žje, n. coll. Rohrkolben, jvzhŠt.
  49. rogožnják, m. neka vrsta rogoza, Trst. (Let.).
  50. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
  51. rogúljast, adj. gabelförmig, Cig.
  52. roguljàt, -áta, adj. gabelig, Jan.
  53. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
  54. rohnè, -ę́ta, m. der Brausekopf, der Wüther, Cig., Jan., M.
  55. rohnẹ̑nje, n. das Toben: utolažiti r. ljudstev, (rohnénje) Trav.- Valj. (Rad).
  56. rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.- Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
  57. rohtáč, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
  58. rohtàn, -ána, m. = rujhtač, C.
  59. rǫ́htəlj, -tlja, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
  60. ròj, rója, m. der Bienenschwarm; — der Schwarm übhpt.; kralja Miroslava roj, Preš.
  61. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  62. rojáč, m. der Schwärmer, V.-Cig.
  63. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
  64. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
  65. rǫ̑jar, -rja, m. der Weidenbohrer, die Weidenraupe (cossus ligniperda), Nov.
  66. rojáški, adj. landsmännisch, Cig., Jan.
  67. rǫ́jati, -am, vb. impf. rinnen, C.
  68. rójəc, -jca, m. dem. roj; ein kleiner Bienenschwarm, M.
  69. rǫ̑jema, adv. schwarmweise, Let.
  70. rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.
  71. roję́nčək, -čka, m. dem. rojenec; der Geborene, Mur.
  72. roję́nəc, -nca, m. der Geborene, Mur., Cig., Jan.; solnčne matere rojenci = žarki, Greg.
  73. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
  74. rojeník, m. = rojenec, kajk.- Valj. (Rad).
  75. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
  76. rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.
  77. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
  78. 1. rojílọ, n. das Schwärmen, Jan.
  79. 2. rojílọ, n. = rodilo, Mur., Jan.
  80. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
  81. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
  82. rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).
  83. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
  84. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
  85. rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
  86. rokobȏł, -li, f. die Handgicht (Chiragra), C.
  87. rokobǫ̑rəc, -rca, m. der Ringer, Jan.
  88. rokobǫ́riti se, -bǫ̑rim se, vb. impf. ringen, Jan.
  89. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  90. rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.
  91. rokodẹ́łən, -łna, adj. Manufactur-, Cig., Jan.
  92. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  93. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  94. rokodẹ̑łničar, -rja, m. der Manufacturist, Cig.
  95. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
  96. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  97. rokohı̑trəc, -trca, m. der Taschenspieler, Žnid.
  98. rokohítrost, f. taschenspielerische Gewandtheit, Levst. (Zb. sp.).
  99. rokohı̑trski, adj. Taschenspieler-: rokohitrska čuda, Levst. (Zb. sp.).
  100. rokomȃłh, m. = rokomalhar, Preš.

   80.487 80.587 80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187 81.287 81.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA