Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (80.887-80.986)

  1. 2. robotáti, -ȃm, vb. impf. = robkati, (von den Nüssen) die grüne Schale ablösen, C.
  2. robotína, f. = robina 1), C.
  3. robotı̑nje, n. coll. = robinje, C.
  4. robotíti, -ím, vb. impf. = 2. robotati, C.
  5. robọ̑tje, n. coll. = robinje, C.
  6. robọ̑tka, f. = robka, C.
  7. roboza, f. = kalina 2), C.
  8. rǫ̑bski, adj. sclavisch, Jan., C., nk.
  9. robúda, f. schlechtes Gras, C.
  10. robúnjica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  11. robzę̑ł, -la, m. = robida, Mur., Met.
  12. rǫ́cəlj, -clja, m. der Henkel, C., Mik.
  13. rǫ́cljast, adj. mit einem Henkel (mit Henkeln) versehen, C.
  14. ròč, rǫ́ča, m. 1) der Henkel; der Griff, der Stiel an einem Werkzeuge; — 2) die Wiede, C.; r. splesti, Gor.; r. veže ročico z lojtrnico, V.-Cig., Gor.; die Jochwiede, Gor.; der Zaunring, Cig., Mik., Gor.; — ož, v roč zvit, Npr.-Krek; — roč smokev, ein Kranz Feigen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — eine Rebe mit Trauben, Štrek.
  15. rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
  16. ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.- Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).
  17. rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.
  18. ročàt, -áta, adj. gehenkelt, Cig.; r. lonec, ein Henkeltopf, Cig.
  19. róčəc, -čca, m. dem. roč, Valj. (Rad).
  20. rǫ̑čək, -čka, m. dem. roč; 1) ein kleiner Henkel oder Stiel, M.; — 2) ein kleiner Zaunring, M.; — ročə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  21. 1. rǫ́čən, -čna, adj. Termin-: rǫ̑čni račun, die Terminrechnung, Cig. (T.).
  22. 2. rǫ́čən, -čna, adj. 1) Hand-; rǫ̑čne kosti, die Handknochen; ročni koš, der Armkorb, Dol.- Cig.; ročno delo, die Handarbeit, Cig., Jan., nk.; — ročna zastava, das Faustpfand, Cig., DZ.; — 2) behend, hurtig, gewandt, Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; za vsako delo je ročen, vzhŠt.- C.; — ročno, behend, hurtig, schnell, Cig., Jan., C.; — sogleich, Gor., Št.; — 3) = priročen, handsam, Mur., Cig., Jan.
  23. ročíca, f. 1) dem. roka; das Händchen; bele ročice; — 2) die Wagenrunge, die Wagenkipfe; — 3) die Handhabe, der Griff, Cig., Jan., C.; r. na meču, Dict.; — die Kurbel, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), DZ.; — der Hebearm in den Mühlen, in der Stampfe, Cig., Notr.; — die Pflugsterze, Cig., Jan., Vrt.; — 4) die Ranke, der Schlingfaden, Cig., Jan.; ročice na vinski trti, Dict.; — 5) del strešnega odra: der Pfettenbug, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) rǫ̑čica, das Handkrüglein, Mur.
  24. ročı̑čnik, m. = oplen, der Rungschemel, C.
  25. ročı̑čnjak, m. = ročičnik, C.
  26. ročı̑n, m. deželski r., eine Sammlung der Landesprivilegien, die "Landshandvest", Rec.
  27. ročíšče, n. die Tagsatzung, DZ.
  28. ročíti, -ím, vb. impf. 1) reichen, Danj.- Mik.; — 2) r. se, gut vonstatten gehen, Cig., Jan.; delo se mu dobro roči, Gor.- M.
  29. rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.
  30. rǫ̑čkast, adj. krugförmig, Jan. (H.).
  31. rǫ̑čkica, f. dem. ročka: das Henkelkrüglein, Mur., Jan., Št.
  32. ročnàt, -áta, adj. gehenkelt, Cig.
  33. ročníca, f. 1) die Handhacke, Mik., Tolm.; — 2) der Handkorb, Cig.
  34. ročník, m. 1) die Handhabe, der Griff, Mur., Cig., Jan.; r. na sablji, Zora; r. na bodalu, Jurč.; — bes. der Dreschflegelstiel; — der Peitschenstiel, Cig.; — der Büchsenschaft, Cig.; — das Messerheft, Cig.; — die Pflugsterze, Mur., Cig.; — der Thürgriff, C.; — 2) das Handtuch, C., Valj. (Rad); — 3) die Wiede, die die Wagenleiter an der Kipfe festhält, Gor.
  35. rǫ̑čnoma, adv. = ročno, behend, flink, Mur., Cig., Jan., Preš.
  36. rǫ́čnost, f. die Behendigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig., Jan.; die Hurtigkeit, Št.
  37. ročǫ̑n, m. die Hippe ( it. roncone, furl. roncèl), Celje- Štrek. (LjZv.).
  38. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  39. 1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
  40. 2. rod, adj. = roden, fruchtbar: slive so rode, Dol.- Cig.
  41. rǫ́da, f. der Storch, Ist.- Z.; weißer Storch (ciconia alba), Erj. (Ž.); dolgopeta roda, Erj. (Izb. sp.); — hs.
  42. rodȃn, -dnà, adj. = 1. roden, Dict.
  43. rǫ́dast, adj. rauh, struppig, M.
  44. rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
  45. rodbəníca, f. die Verwandte, Navr. (Kop. sp.).
  46. rodbəník, m. der Verwandte, Glas., Navr. (Kop. sp., Let.).
  47. rodbína, f. 1) die Verwandschaft, Cig., Svet. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); v rodbini biti s kom, mit jemandem verwandt sein, DZ.; on nam ni nič rodbine, er ist mit uns gar nicht verwandt, Npes.-Vraz; — die Sippschaft (v slabem pomenu): to je grda rodbina, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.
  48. rodbı̑nəc, -nca, m. 1) der Verwandte, Mur.; — 2) das Familienglied, Mur.
  49. rodbinják, m. = rodbinec 2), Jan.
  50. rodbı̑nski, adj. 1) die Verwandtschaft betreffend, Mur.; — 2) Familien-, Mur., Cig., nk.
  51. rodè, -ę́ta, m. ein Mensch mit struppigen Haaren, Cig., M.
  52. 1. ródən, -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
  53. 2. rǫ́dən, -dna, adj. 1) = maren, marljiv, V.-Cig.; bedacht, Jan.; — 2) geschickt, Cig., Pohl. (Km.).
  54. rodíca, f. 1) = roditeljica, Mur., Jan., kajk.- Valj. (Rad), LjZv.; — 2) die Blutsverwandte, ogr.- C.
  55. rodíłən, -łna, adj. erzeugend, gebärend, Cig., Jan.; rodı̑łni deli, die Geburtstheile, C.
  56. rodílja, f. 1) = roditeljica, Jan.; — 2) die Wöchnerin, C.
  57. rodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Jan., C., DZ.
  58. rodı̑łnik, m. der Genetiv ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  59. rodíłnost, f. die Zeugungskraft, Cig.
  60. rodílọ, n. das Gebärorgan, das Zeugungsorgan, das Geschlechtsorgan, Cig., Jan.; rodila, die Geschlechtstheile, die Zeugungsorgane, Cig., Jan., Cig. (T.).
  61. 1. rodína, f. 1) der Fruchtreichthum der Weinreben, Hal.- C.; — 2) die Humuserde, ogr.- C.; — 3) = rodovina, V.-Cig., Jan.
  62. 2. rodína, f. die Knopfsimse (juncus articulatus), Medv. (Rok.), Gor.; — tudi: das Riedgras (carex acuta), Cig.
  63. rodíšče, n. die Geburtsstätte, der Geburtsort, Cig., Jan., Raič (Slov.), Zora.
  64. rodı̑telj, m. der Erzeuger, der Vater, Mur., Jan., nk.; — pl. roditelji, die Eltern, Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  65. rodı̑teljica, f. die Gebärerin, die Mutter, Habd.- Mik., Jan., nk.
  66. rodı̑teljski, adj. elterlich, nk.
  67. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
  68. 2. róditi, rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci- Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
  69. rọ̑dka, f. der Fruchtknoten, ogr.- Valj. (Rad).
  70. rodníca, f. 1) die Gebärerin, die Mutter, Dict., Cig., Jan.; — die Natur, ogr.- C.; — 2) = sorodnica, die Anverwandte, Mur., Cig.
  71. rodník, m. 1) der Erzeuger, Dict., Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad); — pl. rodniki, die Eltern, Cig.; — 2) der Anverwandte, Mur., Cig., Zora.
  72. rodníka, f. neka vrsta češpelj, kajk.- Valj. (Rad).
  73. rodnína, f. = rodbina 2), Vrt.
  74. rodnják, m. der Verwandte, Mur.
  75. rodnjákinja, f. die Verwandte, Mur.
  76. rodokàz, -káza, m. der Stammbaum, C.
  77. rodoljùb, -ljúba, m. einer, der seine Nation liebt, der Patriot, Cig., Jan., nk.
  78. rodoljùb, -ljúba, adj. = rodoljuben: rodoljuba mladina, Levst. (Zb. sp.).
  79. rodoljȗbəc, -bca, m. = rodoljub, m., Jan.
  80. rodoljúbən, -bna, adj. die Nation liebend, patriotisch, Cig., Jan., nk.
  81. rodoljȗbje, n. die Liebe zur Nation, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.
  82. rodoljȗbka, f. eine, die ihre Nation liebt, die Patriotin, Jan., nk.
  83. rodoljȗbkinja, f. = rodoljubka, nk.
  84. rodopìs, -písa, m. das Stammbuch, die Genealogie, Jan., nk.
  85. rodopı̑səc, -sca, m. der Genealog, Cig., Jan.
  86. rodopísən, -sna, adj. genealogisch, Cig., Jan.
  87. rodopı̑sje, n. die Genealogie, Cig.
  88. rodoskrȗmba, f. = krvoskrumba, die Blutschande, Cig.
  89. rodoskrȗmbən, -bna, adj. blutschänderisch, Cig.
  90. rodoskrȗnəc, -nca, m. der Blutschänder, Cig.
  91. rodoslẹ̑dje, n. die Geschlechtsfolge, Jan., DZ.
  92. rodọ̑st, f. die Rauheit, die Sprödigkeit, Cig., Jan.; — die Härte (des Ausdrucks), Jan.
  93. rodotàj, -tája, m. der Stammverleugner, C.
  94. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
  95. rọ̑ga, f. eine großhörnige Kuh, Cig.
  96. rogáč, m. 1) der Gehörnte, Mur., Cig.; = vol, Mur.; — 2) der Hirschkäfer (lucanus cervus); — 3) der Teufel; peklenski r., DSv.; v jezi mu reče: rogač, Jsvkr.; — 4) ein zweimännischer Hobel, Cig.; — 5) der Hornamboss, Cig.
  97. rogáča, f. die Gehörnte: = krava, Mur.
  98. rogačíca, f. 1) das Weibchen des Hirschkäfers, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 2) rogáčica, der Geißfuß (Giersch) (aegopodium podagraria), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  99. rogȃčka, f. 1) die Gehörnte, Bes.; — 2) obla, ploščata in drobna smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  100. rogačkáti, -ȃm, vb. impf. humpeln: r. za kom, Jurč.

   80.387 80.487 80.587 80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187 81.287  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA