Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (80.787-80.886)
-
risarı̑ja, f. 1) das Zeichnen; — 2) = risanje 2), die Zeichnung, Cig., Jan., nk.
-
rı̑sarski, adj. Zeichner-, Zeichen-, Cig., Jan., nk.
-
rísati, rı̑šem, vb. impf. 1) Linien ziehen, Dict.; zeichnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) riefeln, Cig.; puško r., Cig.; risana puška, Npes.- M.
-
rı̑səc, -sca, m. dem. 2. ris, ein kleiner Kreis, Valj. (Rad).
-
risína, f. der Luchsbalg, Cig., Jan.
-
rı̑sji, adj. Luchs-, Cig., Jan., C.
-
risopə̀s, -psá, m. der Luchs, C.
-
rítanje, n. das Ausschlagen mit den Hinterfüßen (von Thieren); — das Stoßen mit den Füßen.
-
rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
-
rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.
-
rı̑təc, -tca, m. = 1. ritež, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
rı̑tək, -tka, m. 1) das Hintertheil, C.; — 2) das Strohbündel, C.
-
rītəm, -tma, m. umerjenost telesnega gibanja ali glasov po poudarkih, po taktu, der Rhythmus, Jan., nk.
-
rītəmski, adj. rhythmisch, Cig. (T.).
-
rítənski, -skọ, adv. mit dem Hintern voran, rücklings: ritensko (-i) hoditi; rak zmerom ritensko plava, Erj. (Izb. sp.).
-
1. rı̑tež, m. der Großarsch, Valj. (Rad).
-
2. rı̑tež, m. = reteš, Habd.- Mik.
-
ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
-
rı̑tina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.
-
rı̑tinje, n. coll. die unteren Theile von Bäumen und anderen Pflanzen, C.
-
rı̑tka, f. dem. rit; 1) ein kleines Gesäß, das Ärschlein; — 2) das dicke Ende des Eies, Z., Levst. (Rok.); — das Stengelende des Apfels, Z.; — 3) der dicke Theil einer Garbe oder eines gefällten Baumes, C.
-
rītmičən, -čna, adj. v ritmiko spadajoč, rhythmisch.
-
rı̑tnica, f. 1) der Hinterbacken, Jarn., Cig., DZ.; — 2) = ritnik, der Mastdarm, Mur.
-
rı̑tnik, m. der Mastdarm, Mur., Cig., Jan.
-
rítniti, rı̑tnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
-
rı̑tnjak, m. = ritnik, der Mastdarm, Mur.
-
ritopàš, -páša, adj. excessiv (im Essen u. Trinken), schwelgerisch (preprosto), Jan., Levst. (Zb. sp.); (tudi: subst. m., der Schmauser, Jan.).
-
ritopášən, -šna, adj. = ritopaš, Jan., Levst. (Zb. sp.).
-
rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
-
rīzma, f. das Ries (Papier), Cel. (Ar.), Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
-
rı̑znica, f. das Kleiderzimmer, Z., Levst. (Pril.); das Schatzzimmer, Erj. (Min.); — stsl.
-
rı̑ž, m. der Reis (oryza sativa).
-
1. ríža, f. 1) die Riese, die Holzrutsche, Cig., Jan., Gor., Dol., Št.; — 2) der Streifen; (tkati) pretanke riže šlaraste, Npes.-K.; — die Reihe, die Zeile, Guts., Mur., Jan.; — iz nem.
-
2. ríža, f. = riž, C., Raič (Slov.), Vrt.
-
rížan, m. = ridžan, Jan. (H.).
-
rížast, adj. gestreift, streifig, Mur., Cig., Jan.
-
rı̑žən, -žna, adj. Reis-: rižno polje, Cv.
-
rížičast, adj. gestreift, C.
-
rı̑žišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Jan. (H.).
-
rı̑žnica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Poh.- Erj. (Torb.).
-
rjà, f. der Rost; rja jẹ́ železo; — der Rost am Weizen; rja je žito vzela; — tudi: ŕja.
-
ŕjast, adj. 1) rostig; — pšenica je rjasta (voll Rost); — 2) rostartig, rostbraun, (rij-) Cig., Jan.; ockergelb, Erj. (Min.).
-
rjúliti, -im, vb. impf. brüllen, C.
-
rjȗšnica, f. die Brautmutter, Kor.- Cig., Jan.; = vodilja, die Brautführerin, Slom.- Cig.
-
rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.- Valj. (Rad); ( praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]- Valj. [Rad]).
-
rjútje, n. das Gebrülle, Jan.
-
rkə̀lj, rkljà, m. = hlod, posebno smrekov, kolikršen se daje na žago, Dol.- Erj. (Torb.); — übhpt. der noch runde entästete Baumstamm, Dol.; drvarji so spuščali po drči rklje, LjZv.; ŕkəlj, Savinska dol.; — prim. avstr.-nem. rigel, sagrigel = Sägeklotz, Levst. (Rok.).
-
rmȃn, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); (" das Wort wird auf romanus zurückgeführt", Mik. [Et.]).
-
rmȃnəc, -nca, m. vodni r. (armanec), das Tausendblatt, die Wassergarbe (myriophyllum), Cig., Medv. (Rok.).
-
1. ròb, róba, m. 1) der Sclave, Habd.- Mik., Jan., ogr.- M., nk.; — 2) der Arrestant, ogr.- C.; — tudi: ròb, gen. rǫ́ba, Valj. (Rad).
-
2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
-
3. rob, m. der Räuber, ogr.- Mik. (Et.); — prim. nem. rauben.
-
rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
-
robáč, m. 1) = krojač, Jarn., Mur., Bas.; — 2) das Tuch: das Handtuch, Jarn., Kor.- Mur.; das Halstuch, das Schnupftuch, V.-Cig.; — 3) = robača 2), Polj.; — 4) der Kantapfel, der Calville, Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
robáča, f. 1) das Hemd, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Prip.- Mik., Dol.; rǫ́bača, vzhŠt., BlKr.; bes. ein grobes Hemd, Met.; — 2) die vierzeilige Gerste, Z.; — 3) die Kantbirne, Cig.
-
robáčica, f. dem. robača, ein kleines Hemd, M.
-
robȃčka, f. die Platterbse (lathyrus), Cig., Jan., Notr.- Z.
-
robȃd, f. coll. = rbad, zelene lupine orehove, C.; — prim. robčevina.
-
robániti, -ȃnim, vb. impf. lärmen, poltern, rumpeln, Jan., M., Bes., Nov.; z mizo, s stolom r., Gor.; na duri r., an die Thüre schlagen, Gor.
-
robȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
-
robántiti, -ȃntim, vb. impf. = robaniti, poltern, lärmen, Jan., Bes., BlKr.; robantil je po dvorišču sem ter tja, DSv.; — heftig und grob fluchen, C.
-
rǫ́bast, adj. schroff, rauh, uneben, Cig.; r. pot, Burg.
-
robàt, -áta, adj. 1) mit einem Rand versehen, Mur.; robata skleda, die Randschüssel, V.-Cig.; r. ščit, der Randschild, Cig.; — 2) kantig; — rauh; robato kamenje, Vrtov. (Km. k.); — derb, schroff; robata kletev, ein derber Fluch; robata beseda, ein derbes Wort.
-
robatíca, f. der Knotenstock, Guts.- Cig., Jan.
-
robatı̑n, m. trdo usnje pri črevlju iznad pete: robatin se je pošepil, zvrnil, Solkan- Erj. (Torb.).
-
robȃtka, f. der Knotenstock, Štrek., LjZv.
-
rǫ̑bčar, -rja, m. der Tüchelhändler, Cig.
-
rǫ́bčəc, -čəca, m. = robček, kajk.- Valj. (Rad).
-
robčína, f. = robčevina, Jan.
-
rǫ́bəc, -bca, m. dem. rob; 1) der Saum, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Rand, die Kante, Cig., Jan.; — 3) das Tüchel (Halstüchel o. Sacktüchel); — 4) der Steinbutt (rhombus maximus), Erj. (Ž.); — 5) der Kantapfel, Cig.
-
rǫ́bək, -bka, m. dem. rob; der Saum, Cig.
-
rǫ́bəlj, -blja, m. 1) ein abgehacktes Baumstück, M., Z.; — 2) r. kakega novca, das Schrot einer Münze ( t. j. vsa teža njegova), Cel. (Ar.).
-
rǫ́bən, -bna, adj. Rand-: rǫ̑bni žarki, die Randstrahlen, Žnid.
-
robenína, f. die Wäsche, bes. die Leibwäsche, C.
-
rǫ̑bič, m. dem. 2. rob; die Kante, Jan. (H.).
-
rǫ̑bički, adv. = auf die Kante gestellt, vzhŠt.
-
robída, f. der Brombeerstrauch (rubus fruticosus); — prim. lat. rubus, Mik. (Et.).
-
2. robı̑dnica, f. 1) die Schrotsäge (um etwas der Länge nach in zwei Hälften zu zersägen), V.-Cig., Jan.; — 2) sekira, s katero se cepijo drva, Šenpas- Erj. (Torb.); — pogl. robilnica.
-
robı̑łnica, f. = velika sekira, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dol., Kras, Tolm.
-
robílọ, n. das Börteleisen der Klempner (um einen scharfen Rand umzubiegen), Cig.
-
robína, f. 1) = zelena lupina orehova, Guts.- Cig., C.; — 2) brüchiges Gestein (faules Gebirge), V.-Cig.; — 3) coll. die Hackfrüchte: repa, korenje itd., Bes.
-
robínast, adj. hülsenartig, Jan. (H.).
-
robīnija, f. die Robinie (robinia pseudoacacia), Jan., Tuš. (R.).
-
róbinja, f. die Sclavin, ogr.- M.; tudi: rǫ́binja, kajk.- Valj. (Rad).
-
robı̑nje, n. coll. = zelene lupine orehove, C.
-
1. rǫ́biti, -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.- M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.
-
2. robíti, -ím, vb. impf. plündern, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; varaše (mesta) r., druge r., kajk.- Valj. (Rad); — rauben, Guts.; — prim. rubiti, 3. rob.
-
robjè, n. 1) die Leibwäsche, Jan., C., Prip.- Mik., DZ., Navr. (Let.); (rubjè), kajk.- Valj. (Rad); — 2) = gore, skale, (rǫ̑bje) Rez.- Baud.
-
rǫ̑bka, f. = zelena lupina orehova, C.
-
robkȃłnica, f. die Schälmaschine, C.
-
rǫ̑bkanəc, -nca, m. die von der grünen Schale befreite Nuss, (-ánəc) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
rǫ̑bkanje, n. 1) das Schälen; — 2) die grünen Nussschalen, pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
-
rǫ̑bkati, -am, vb. impf. 1) von der äußern Schale befreien, schälen, M.; orehe r., Cig., C., Pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.), Polj.; lešnike r., Cig., Polj.; — entkörnen (rebeln): turščico r., C., Svet. (Rok.), Tuhinj ( Gor.)- Štrek. (LjZv.); — abkratzen: zid r., C.; — 2) r. se, streiten, raufen, Gor.
-
rǫ̑bkinja, f. = robinja, Let., kajk.- Valj. (Rad).
-
1. rǫ́bljenje, n. 1) das Einsäumen; — 2) das Hacken, das Fällen (des Holzes), Jarn.
-
2. robljénje, n. das Rauben, ogr.- C.
-
robníca, f. 1) = robilnica, Cig.; — 2) = rovnica, eine schmale Erdhaue, Cig.; — 3) die Kimmplanke (am Schiff), Cig.
-
robník, m. 1) der Hohlziegel, Cig.; na slemenu ni več robnikov, LjZv.; — 2) der Eckbalken, M., Z.; — 3) das Gesims: robnik je pal s peči, vzhŠt.; — 4) der Bewohner eines Bergkammes, C.
-
robọ̑ta, f., LjZv., pogl. rabota.
-
1. robotáti, -ȃm, vb. impf. = rabotati, Jan.
80.287 80.387 80.487 80.587 80.687 80.787 80.887 80.987 81.087 81.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani