Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (80.587-80.686)
-
rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
-
rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
-
rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
-
rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
-
rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
-
rẹ̑zba, f. die Schnitzarbeit, das Schnitzwerk, Mur., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
-
rẹ̑zbar, -rja, m. der Schnitzer, der Bildschnitzer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
rẹ̑zbarica, f. die Bildschnitzerin, Cig., Jan.
-
rẹzbarı̑ja, f. = rezbarstvo, Cig., Jan., nk.
-
rẹ̑zbarski, adj. Bildschnitzer-, Schnitz-: rezbarsko delo, orodje, Cig., Jan., nk.
-
rẹzbína, f. das Schnitzwerk, Jan. (H.).
-
rẹ́zčica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
-
rẹ̑zəc, -zca, m. der Beschneider, Cig.
-
rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
-
rẹ̑zək, -zka, m. das Beschneidemesser, Cig., Dol.
-
rẹzẹ̑łščica, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
-
rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rẹzę́r, -rja, m. = rezir, Mik.
-
rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
-
rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
-
rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
-
rezētka, f. = reseda, ogr.- Valj. (Rad).
-
rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).
-
rəzgèt, -gę́ta, m. das Gewieher, Jan.
-
rəzgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. wiehern; — laut lachen: kaj zmerom rezgečeš! jvzhŠt.
-
rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
-
rəzgę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. aufwiehern, Let.; ( nam. razgatniti).
-
rəzgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) wiehern, (raz-) Mik.; — 2) laut lachen, C.
-
rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
-
rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
-
rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
-
rẹzı̑łnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
-
rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
-
rẹzjè, n. coll. die Abschnitzel, Cig., Jan.; bes. die Rebenabschnitzel, Cig., Jan., Dol., (rẹ̑zje) BlKr.
-
rẹ̑zkati, -am, vb. impf. = strugati, drechseln, DZ.
-
rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
-
rẹzljáč, m. der Schnitzler, Cig.
-
rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
-
rẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzen.
-
rẹzljína, f. das Schnitzwerk, Jan., Bes., Let.
-
rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
-
rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
-
rẹ́zniti, rẹ̑znem, vb. pf. angenehm scharf schmecken: vino, jabolko rezne, Št.
-
rẹznọ̑st, f. die Schärfe (vom Geschmack), Cig., Jan.; — die Strenge: z vso reznostjo, Pohl.- Valj. (Rad).
-
rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
-
rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci- Erj. (Torb.).
-
režálast, adj. knurrig, Cig.
-
režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
-
režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
-
režȃnčast, adj. falzicht, Cig.
-
režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
-
rẹžȃnj, -žnjà, m. = reženj: r. pečenke, LjZv.
-
režánja, f. ein zänkisches Weib, vzhŠt.- C.
-
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
-
rę̑žək, -žka, m. 1) einer, der gerne lacht, M., Z.; — 2) die Thürluke, kajk.- Valj. (Rad).
-
réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
-
réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
-
režgotı̑nəc, -nca, m. neka ptica, Pohl., Guts.- Cig., Frey. (F.).
-
režı̑ja, f. uprava, die Regie.
-
režíka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
-
režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
-
režı̑nje, n. coll. 1) = zelene orehove lupine, C.; — 2) = fižolovo stročje, C.
-
režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
-
režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
-
rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
-
rẹ̑žnja, f. der Rebenschnitt, Cig., Jan., M., C., Vrtov. (Vin.), Nov.
-
rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
-
režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
-
režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
-
ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
-
ribák, m. das Fischsäugethier, der Wal, Jan., Erj. (Ž.); ribaki (cetacea), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
-
ribaríca, f. die Fischverkäuferin, Cig.
-
ribarı̑ja, f. = ribarstvo, Mur., Cig., Jan.
-
ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
-
ribárjenje, n. das Fischen, die Fischerei, Mur., Cig.
-
ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
-
ribárski, adj. Fischer-, Cig., Jan.
-
ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
ribàt, -áta, adj. = ribovit, Cig.
-
rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
-
ríbən, -bna, adj. fischbewohnt, Cig.; — fischreich, Cig., Jan.
-
rībez, m. die Johannisbeere (ribes rubrum), Mur., Cig., Jan.
-
ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
-
rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
-
ribičàt, -áta, adj. muskulös, Mur.
-
ríbičica, f. dem. ribica; kleines Fischlein, Cig., Jan.
-
rı̑bičinja, f. die Fischerin, Mur., Jan.
-
rı̑bičji, adj. des Fischers: ribičja hišica, Dict.
-
rı̑bička, f. 1) die Fischerin, Mur., Cig.; — 2) ríbička, das Fischlein, Jan.
-
ribíšče, n. das Fischlager, Cig.; — der Fischmarkt, Cig.
-
rı̑biški, adj. Fischer-; ribiška sprava, das Fischergeräth, Dict.
-
ríbiti, rı̑bim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.
-
ribjekostę̑n, adj. fischbeinern, Cig.
-
ribnàt, -áta, adj. fischreich, Jan.
-
rı̑bnica, f. 1) das Fischlager, Cig.; — 2) der Angelstock sammt Angel, Ljub.
-
rı̑bnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.
80.087 80.187 80.287 80.387 80.487 80.587 80.687 80.787 80.887 80.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani