Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (80.587-80.686)

  1. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
  2. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
  3. rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
  4. rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
  5. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  6. rẹ̑zba, f. die Schnitzarbeit, das Schnitzwerk, Mur., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  7. rẹ̑zbar, -rja, m. der Schnitzer, der Bildschnitzer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  8. rẹ̑zbarica, f. die Bildschnitzerin, Cig., Jan.
  9. rẹzbarı̑ja, f. = rezbarstvo, Cig., Jan., nk.
  10. rẹ̑zbarski, adj. Bildschnitzer-, Schnitz-: rezbarsko delo, orodje, Cig., Jan., nk.
  11. rẹzbína, f. das Schnitzwerk, Jan. (H.).
  12. rẹ́zčica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  13. rẹ̑zəc, -zca, m. der Beschneider, Cig.
  14. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
  15. rẹ̑zək, -zka, m. das Beschneidemesser, Cig., Dol.
  16. rẹzẹ̑łščica, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  17. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
  18. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  19. rẹzę́r, -rja, m. = rezir, Mik.
  20. rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
  21. rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
  22. rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
  23. rezētka, f. = reseda, ogr.- Valj. (Rad).
  24. rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).
  25. rəzgèt, -gę́ta, m. das Gewieher, Jan.
  26. rəzgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. wiehern; — laut lachen: kaj zmerom rezgečeš! jvzhŠt.
  27. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
  28. rəzgę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. aufwiehern, Let.; ( nam. razgatniti).
  29. rəzgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) wiehern, (raz-) Mik.; — 2) laut lachen, C.
  30. rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
  31. rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
  32. rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
  33. rẹzı̑łnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
  34. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
  35. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  36. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
  37. rẹzjè, n. coll. die Abschnitzel, Cig., Jan.; bes. die Rebenabschnitzel, Cig., Jan., Dol., (rẹ̑zje) BlKr.
  38. rẹ̑zkati, -am, vb. impf. = strugati, drechseln, DZ.
  39. rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
  40. rẹzljáč, m. der Schnitzler, Cig.
  41. rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
  42. rẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzen.
  43. rẹzljína, f. das Schnitzwerk, Jan., Bes., Let.
  44. rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
  45. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
  46. rẹ́zniti, rẹ̑znem, vb. pf. angenehm scharf schmecken: vino, jabolko rezne, Št.
  47. rẹznọ̑st, f. die Schärfe (vom Geschmack), Cig., Jan.; — die Strenge: z vso reznostjo, Pohl.- Valj. (Rad).
  48. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  49. rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  50. režálast, adj. knurrig, Cig.
  51. režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
  52. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
  53. režȃnčast, adj. falzicht, Cig.
  54. režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
  55. rẹžȃnj, -žnjà, m. = reženj: r. pečenke, LjZv.
  56. režánja, f. ein zänkisches Weib, vzhŠt.- C.
  57. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
  58. rę̑žək, -žka, m. 1) einer, der gerne lacht, M., Z.; — 2) die Thürluke, kajk.- Valj. (Rad).
  59. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  60. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
  61. režgotı̑nəc, -nca, m. neka ptica, Pohl., Guts.- Cig., Frey. (F.).
  62. režı̑ja, f. uprava, die Regie.
  63. režíka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  64. režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
  65. režı̑nje, n. coll. 1) = zelene orehove lupine, C.; — 2) = fižolovo stročje, C.
  66. režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
  67. režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
  68. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  69. rẹ̑žnja, f. der Rebenschnitt, Cig., Jan., M., C., Vrtov. (Vin.), Nov.
  70. rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
  71. režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
  72. režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
  73. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
  74. ribák, m. das Fischsäugethier, der Wal, Jan., Erj. (Ž.); ribaki (cetacea), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
  76. ribaríca, f. die Fischverkäuferin, Cig.
  77. ribarı̑ja, f. = ribarstvo, Mur., Cig., Jan.
  78. ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
  79. ribárjenje, n. das Fischen, die Fischerei, Mur., Cig.
  80. ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
  81. ribárski, adj. Fischer-, Cig., Jan.
  82. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  83. ribàt, -áta, adj. = ribovit, Cig.
  84. rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
  85. ríbən, -bna, adj. fischbewohnt, Cig.; — fischreich, Cig., Jan.
  86. rībez, m. die Johannisbeere (ribes rubrum), Mur., Cig., Jan.
  87. ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
  88. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
  89. ribičàt, -áta, adj. muskulös, Mur.
  90. ríbičica, f. dem. ribica; kleines Fischlein, Cig., Jan.
  91. rı̑bičinja, f. die Fischerin, Mur., Jan.
  92. rı̑bičji, adj. des Fischers: ribičja hišica, Dict.
  93. rı̑bička, f. 1) die Fischerin, Mur., Cig.; — 2) ríbička, das Fischlein, Jan.
  94. ribíšče, n. das Fischlager, Cig.; — der Fischmarkt, Cig.
  95. rı̑biški, adj. Fischer-; ribiška sprava, das Fischergeräth, Dict.
  96. ríbiti, rı̑bim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.
  97. ribjekostę̑n, adj. fischbeinern, Cig.
  98. ribnàt, -áta, adj. fischreich, Jan.
  99. rı̑bnica, f. 1) das Fischlager, Cig.; — 2) der Angelstock sammt Angel, Ljub.
  100. rı̑bnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.

   80.087 80.187 80.287 80.387 80.487 80.587 80.687 80.787 80.887 80.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA