Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (80.487-80.586)
-
resignácija, f. udanost, odpoved, die Resignation.
-
resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
-
resínast, adj. 1) begrannt, Z.; — 2) trotzig, C.
-
resíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich widersetzen, trotzig sein, C.
-
resı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan.
-
rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
-
resjè, n. coll. 1) die Grannen, Cig., Jan.; — 2) = vresje, Mur., Cig., Nov.
-
rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
-
reskáti, -ȃm, vb. impf. krachen, knacken, Cig., Jan.
-
1. resketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knistern, Jan.
-
2. rəskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, Met.
-
réskniti, rę̑sknem, vb. pf. krachen, mit Gekrach reißen, Cig., Jan.
-
reskrīpt, m. najvišji odpis, das Rescript.
-
rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
-
1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
-
2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
-
rẹsnicoljùb, -ljúba, m. der Wahrheitsfreund, Cig., Jan., nk.; (pravilno bi bilo: resniceljub).
-
rẹsnicoljùb, -ljúba, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan.
-
rẹsnicoljúbən, -bna, adj. wahrheitsliebend, Cig., Jan., nk.
-
rẹsnicoljúbnost, f. die Wahrheitsliebe, Cig., nk.
-
rẹsníčən, -čna, adj. wahr, wahrhaft; resnična prigodba; resnično, wahrlich; resnično vam povem; — wirklich, factisch.
-
resník, m. 1) neka rastlina, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
-
rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič ( Let.).
-
resnják, m. = resasti ječmen, die Bartgerste, Cig.
-
rẹsnóba, f. der Ernst, Meg., Cig., Mur., Jan., nk.
-
rẹsnóbən, -bna, adj. ernsthaft, Mur., Cig., Jan., nk.
-
rẹsnóbnost, f. die Ernsthaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
-
rẹsnoglèd, -glę́da, adj. ernst blickend, Let.
-
rẹ́snost, f. die Ernsthaftigkeit, der Ernst, Cig., Jan., nk.
-
rẹsnóta, f. der Ernst, Cig., Jan., Cig. (T.); s trdno resnoto, Levst. (Zb. sp.).
-
rẹsnótən, -tna, adj. ernst, C.
-
resonānca, f. odglas, odzvok, die Resonanz.
-
resonānčən, -čna, adj. Resonanz-; resonančno dno, der Resonanzboden, Cig. (T.).
-
restȃłnica, f. die Ratsche, Notr.- Erj. (Torb.); (tudi: reštalnica, Notr.).
-
resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
rẹ̑šba, f. 1) die Erlösung, C.; — 2) das Lösegeld, C.; — das Trinkgeld, C., Pohl.; — der Finderlohn, C., Slom.
-
rẹ̑šəc, -šca, m. der Retter, C.
-
rẹ̑šək, -ška, m. die Gänsedistel (sonchus asper), Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
1. rẹ́šən, -šna, adj. erlösend, rettend; rešna smrt, Cv.
-
2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
-
rẹ́šenəc, -nca, m. der Befreite, der Gerettete, der Erlöste, Cig., Jan.
-
rẹ́šenje, n. 1) die Erlösung, die Befreiung, die Rettung; — 2) die Erledigung, Cig., Jan., DZ., nk.
-
rẹ́šenka, f. die Befreite, die Erlöste, Cig., Jan.
-
rešetáč, m. 1) der das Getreide in der Reiter reinigt, Cig.; — 2) der Kritiker, Cig.
-
rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
-
rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
-
rešetaríca, f. die Verfertigerin von Reitern, die Siebmacherin.
-
rešetarı̑ja, f. = rešetarstvo.
-
rešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Siebmacher sein o. mit Sieben (Reitern) Handel treiben, Jan. (H.).
-
rešetárka, f. die Weberkarde (dipsacus fullonum), C.; — die Waldkardendistel (dipsacus silvestris), SlGor.- Erj. (Torb.).
-
rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
-
rešétina, f. = smeti, ki ostanejo vrhu žita v rešetu, C.
-
rešétka, f. das Gatter, das Gitter, Mur., Cig., Jan., C., DZ., nk.
-
rešetníca, f. das Gitter, C.
-
rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
-
rẹšíłən, -łna, adj. 1) Wiederkaufs-: rešı̑łna pogodba, der Wiederkaufvertrag, Cig.; — 2) erlösend, nk.; — Rettungs-, Cig., nk.
-
rẹšı̑łnica, f. 1) die Rettungsanstalt, Cig.; — 2) das Namensfestlied, C.
-
rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
-
rẹšı̑telj, m. der Erlöser, der Retter, der Befreier, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
-
rẹšı̑teljica, f. die Retterin, Jan., nk.
-
rẹšı̑tən, -tna, adj. rešitni denarji, das Lösegeld, Dalm.; ( nam. rešitven).
-
rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
-
rẹ̑ški, adj. = 2. rečen, Fluss-, Cig., Jan.
-
rẹšníca, f. die Erlöserin, die Retterin, Mur., Cig.; r. smrt, Str.
-
rẹšník, m. der Erlöser, der Retter, Mur., Cig., Jan.
-
rẹšnína, f. 1) das Lösegeld, C.; — die Ablösungsgebür, C.; — 2) das Bergegeld, Cig.
-
rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
-
1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
-
2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
-
rę̑štati, -am, vb. impf. in Klaftern legen, klaftern, V.-Cig.
-
rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
-
rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.
-
rẹ̑tar, -rja, m. = mož, kateri rete dela, der Reitermacher, Cig.
-
rẹ̑tast, adj. = reti podoben: r. klobuk, Jurč.
-
rẹ̑tati, -am, vb. impf. mit der großen Reiter reitern, Cig., Kr.
-
rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
-
rẹ̑tica, f. dem. reta, Cig., M.
-
1. rẹ́titi, -im, vb. impf. = retati, Cig., Jan.
-
2. rətíti, -ím, vb. impf. verletzen: jabolka obirati, da se ne retijo, BlKr.- Z., UčT.
-
retlák, m. der Portulak (portulaca oleracea), Cig.
-
retōričən, -čna, adj. v retoriko spadajoč, govorniški, rhetorisch.
-
retōrika, f. govorništvo, die Rhetorik.
-
retōrta, f. prekapnica, die Retorte ( chem.); r. z grlcem, die tubulierte Retorte, h. t.- Cig. (T.).
-
rẹ̑tra, f. = reta, Cig., Gor., Tolm.
-
rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.- Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
-
rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
-
rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
-
rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
-
rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
-
rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
-
rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
-
rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
-
rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
-
rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
-
rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
-
rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
-
rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
79.987 80.087 80.187 80.287 80.387 80.487 80.587 80.687 80.787 80.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani