Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (80.287-80.386)
-
regetáča, f. 1) der Frosch, vzhŠt.- C.; — 2) die Klapper, vzhŠt.- C.
-
regetȃljka, f. 1) die Ratsche, Vrt., BlKr.; — 2) žaba r., der quakende Frosch, LjZv.
-
regetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) quaken; — regečoč se nasmejati, Jurč.; — 2) wie eine Elster schreien, Mur., Jan., C.; — 3) plappern, plauschen, Z., SlN., LjZv.
-
regetúlja, f. 1) die Knarre, die Ratsche, Cig., Navr. (Let.); — 2) die Cicade, Notr.
-
1. rę́gica, f. dem. 1. rega; 1) eine kleine Spalte, ein kleiner Riss, SlGor.- C.; — 2) ein kleiner Streifen, (ragica) Mur., SlGor.- C.
-
2. rę́gica, f. dem. 2. rega, der Laubfrosch, C.
-
rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
-
regīstər, -stra, m. das Register (an der Orgel), Jan.
-
registrātor, -rja, m. vpisovavec, der Registrator.
-
registratūra, f. spisovnica, die Registratur.
-
registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
-
regīštər, -tra, m. = register, Cig.
-
reglína, f. ein klaffendes Loch, die Kluft, C.
-
1. rę̑glja, f. nekak kruh z navzkrižnimi regami, Cig., Jan., Ljub.
-
regljáč, m. der Plauderer, Mur.
-
regljáča, f. die Plaudrerin, Mur.
-
rę̑gljaj, m. der Borst, der Sprung, der Riss, Jan.
-
rę̑gljast, adj. quakerisch, Mur.
-
regljáti, -ȃm, vb. impf. 1) quaken; — 2) schreien, wie die Elstern: srake regljajo, Erj. (Torb.); — 3) plaudern, Mur.
-
rę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. die Kuäkente (anas querquedula), Cig., Frey. (F.).
-
rę̑gljica, f. = regljec, Cig., Svet. (Rok.), Frey. (F.).
-
rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče- Levst. (Rok.).
-
regolice, f. pl. die Orgel ( nam. orglice), Fr.- C.
-
rę́grat, m. der Löwenzahn (leontodon taraxacum); — (tudi: regrad, Mur., Cig.; regvat, jvzhŠt.; regvant, C., SlGor.; — od bav.- nem. besede: das Röhrleinkraut, Erj. (Torb.).
-
rę́gratnik, m. das Habichtskraut (hieracium), Jan.
-
regulātor, -rja, m. ravnavec, der Regulator ( phys.), Cig. (T.).
-
rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
-
rehtáč, m. = rujhtač, Z.
-
rę̑htar, -rja, m. = kdor rehte izdeluje, Cig.
-
rę̑htati, -am, vb. impf. = (žito) v rehti obravnovati, činiti, reitern, Dol.- Cig.
-
rehtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = rehtiti se, Levst. (Rok.).
-
rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
-
rę̑htra, f. = rehta, Z.
-
rę̑htrati, -am, vb. impf. = rehtati, Z.
-
1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
-
2. rę́ja, f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.- C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.- C.; lesena reja stolarjev, ogr.- Valj. (Rad).
-
3. rẹ́ja, f. = rejava, Z.; — prim. redek.
-
rejáč, m. = kdor živino v rejo jemlje, Dol.
-
rę̑jar, -rja, m. der Verfertiger, der Handwerker, ogr.- C., Valj. (Rad).
-
rę̑jəc, -jca, m. 1) das Pflegekind, Mur., Cig.; — 2) der in das Haus der Frau zuheiratet, Štrek.
-
rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).
-
reję́nčək, -čka, m. dem. rejenec; das Pflegekind; — ( der Adoptivsohn, C.).
-
reję́nčica, f. dem. rejenka, die Pflegetochter, Mur., Cig.
-
reję́nčič, m. dem. rejenec; der Pflegesohn, Jan., C., Mik.
-
reję́nčina, f. = rejščina, Mur.
-
reję́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. in Pflege haben, erziehen, Mur.; ni imela ne očeta ne matere: njen stric jo je rejenčil, Ravn.
-
reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.
-
reję́nka, f. die Pflegetochter; — die Adoptivtochter, Dol.; — das Kostmädchen, Cig.
-
rejénost, f. die Wohlgenährtheit, Jan.
-
rejílọ, n. = redilo, Mur., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Km. k.).
-
1. rejína, f. = rejščina, Mur.
-
2. rə̀jina, f. altes, rostiges Eisen, (rena) Cig., Jan., Gor.
-
rę̑jka, f. die Ziehtochter, Cig., Gor.
-
rejníca, f. = rednica, Cig., Jan.
-
rejník, m. = rednik, Cig., Jan., C., Jurč.
-
rejnína, f. das Futtergeld, Cig.
-
rę̑jski, adj. Zucht-: rejska krava, Lašče- Levst. (Rok.).
-
rę̑jščina, f. das Ziehgeld, Cig., Jan.
-
rẹ̑jta, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. reta; — sukana r., der Ringeltanz, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.- Valj. (Rad); — der Satz ( gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.
-
rekácija, f. die Robinie (robinia pseudoacacia), GBrda- Erj. (Torb.); — iz: akacija.
-
rẹ́kanje, n. das Sagen, Guts.- Cig.
-
rekapitulácija, f. ponavljanje, die Recapitulation, Cig. (T.).
-
rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.
-
rəkə̀lj, -kljà, m., Cig., pogl. rkelj.
-
reklāma, f. javno naznanjevanje in priporočanje, die Reclame.
-
reklamácijski, adj. Reclamations-, Jan. (H.).
-
réklọ, n. die Phrase, Cig. (T.); — der Spruch, LjZv.
-
rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
-
1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
-
2. rẹ̑koma, adv. stromweise: kri teče rekoma, C.
-
rẹkopı̑səc, -sca, m. der Hydrograph, Cig.
-
rẹkopı̑sje, n. die Hydrographie, Cig.
-
rekrūt, m. vojaški novinec a. novak, der Recrut.
-
rekrūtba, f. die Recrutierung, Jan., C.
-
rektascēnzija, f. die Rectascension ( astr.), Cig. (T.).
-
rektifikácija, f. poprava, die Rectification.
-
rēktor, -rja, m. ravnatelj (v višjih šolah, na vseučilišču), der Rector.
-
rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
-
rekūrz, m. priziv, der Recurs.
-
relígija, f. verstvo, die Religion, Lampe (D.).
-
rę́lih, m. = macesen, Mur., Jan., C., Poh.; — tudi = ril, ploh, Poh.; — iz nem. Lärche (?).
-
rę́ma, f. 1) der Rahmen, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zettelrahmen, der Weberhaspel, V.-Cig., M., Z., Gor.; — prim. bav. rem f. der Rahmen, Štrek. (Arch.).
-
rę̑məc, -mca, m. die Beutelmeise (parus pendulinus), Erj. (Ž.).
-
rę̑məlj, -mlja, (-məljna), m. ein viereckiger, nicht starker Holzpfosten; die Latte bei Umzäunungen; — prim. bav. rämling, der Holzpfosten, Levst. (Rok.).
-
remenáriti, -ȃrim, vb. impf. das Riemerhandwerk betreiben, Cig.
-
remenárka, f. die Riemerin, Cig., Jan.
-
remenárnica, f. die Riemerwerkstätte, ogr.- C.
-
remę̑nəc, -nca, m. dem. remen; das Riemchen, Cig.; der Schuhriemen, Dol., Št.- C.
-
remę̑nək, -nka, m. dem. remen; das Riemchen, Valj. (Rad).
-
remenják, m. nekakšen sir, kajk.- Valj. (Rad).
-
remę́səl, -sla, m. das Geißblatt (lonicera caprifolium), (— prim. it. madreselva, das Geißblatt) Branica- Štrek. (LjZv.).
-
1. rẹ̑na, f. 1) der Milchnapf, Jan.; — 2) der Hafendeckel, Mur., Cig., Jan., Kr.; ali kupite eno reno — pokrivačo? Rib.- Levst. (Rok.); — 3) pl. rene, die Garnwinde, Cig.; — prim. nem. ( dial.): rein, reindel, ein vertieftes Gefäß, Levst. (Rok.).
-
2. rẹ̑na, f. altes Eisen, Cig., Jan., Gor.; pogl. rejina, rjina (?).
-
rènč, rę́nča, m. der Knurrlaut, das Knurren, Jan. (H.).
-
rę́nča, f. eine Person, die immer brummt, M.
-
renčálast, adj. knurrig, brummig, Cig.
-
renčálọ, n. der Knurrer, Cig.
-
rę́nčanka, f. črešnja, imenovana po vasi: Renče, Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
rę́nčast, adj. knurrig, brummig, M.
79.787 79.887 79.987 80.087 80.187 80.287 80.387 80.487 80.587 80.687
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani