Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (80.187-80.286)

  1. rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
  2. rę̑čjak, m. der Entenkoth, C.
  3. rẹ̑čje, n. das Flusssystem, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  4. rę̑čji, adj. = račji, Mur.
  5. rẹ̑čnica, f. das Flusswasser, Guts.- Cig., Jan., C.
  6. rẹ́čnost, f. die Sächlichkeit, die Realität, Cig., Jan.
  7. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  8. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
  9. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
  10. redákcija, f. uredništvo, die Redaction, Cig., Jan., nk.
  11. redāktor, -rja, m. urednik, der Redacteur, Cig., Jan.
  12. redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; — hs.
  13. redárski, adj. polizeilich, Jan., nk.
  14. rẹ̑dati, -am, vb. impf. = rajdati, ridati, lenken, C., Dol.
  15. rę̑dba, f. živinska r., die Viehzucht, C.
  16. rẹ́dčenje, n. das Verdünnen, Cig.
  17. rẹ́dčica, f. 1) das Netz im thierischen Körper: z. B. das Zwerchfell, die Magenhaut, C.; v redčico se salo povije, C.; — 2) eine leere Fläche (im Weingarten), C.
  18. rẹ́dčina, f. 1) die Dünnheit, Cig.; — 2) eine baumarme Stelle im Walde, vzhŠt.; — eine rebenarme Fläche im Weingarten, C.
  19. rẹdčíšče, n. = redčina 2), Jan. (H.).
  20. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  21. rę̑dək, -dka, m. dem. red m.; die Reihe, die Zeile, Cig. (T.), nk.; — die Columne, Jan.; — hs.
  22. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
  23. rę̑dən, -dna, m. = red f. 2) der Schwaden: delaš velik r., Ip.
  24. rę́dən, -dna, adj. 1) Ordnungs-: rę̑dnọ število, V.-Cig.; redni številniki, Ordnungszahlwörter, Cig. (T.); — 2) ordentlich, regelmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.; redno, regelmäßig, Cig., Jan., nk.; — regulär: redna vojska, reguläre Truppen, Cig.
  25. rədę́səlj, -slja, m. = rdeselj, C., Z.
  26. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
  27. redíca, f. dem. red f.; eine kleine Reihe, Mur., Jan.; der Schwaden, Cig.
  28. redíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), nk.
  29. redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  30. redíłnost, f. die Nahrhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  31. redílọ, n. das Nahrungsmittel, Cig., M.; — der Nahrungsstoff, Jan., C.
  32. 1. redı̑telj, m. der Ernährer, Mur., Jan., Danj.- Mik.; — der Pflegevater, Mur.
  33. 2. redı̑telj, m. der Ordner, nk.
  34. 1. redı̑teljica, f. die Ernährerin, Jan.
  35. 2. redı̑teljica, f. die Ordnerin, Jan. (H.).
  36. redítən, -tna, adj. nahrhaft, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  37. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
  38. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
  39. 3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
  40. rę̑dje, n. die Heuschwaden, Z.
  41. rẹdkóba, f. die Dünnheit, Z.
  42. rẹdkobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Jan., LjZv.
  43. rẹdkobràd, -bráda, adj. dünnbärtig, Cig., Jan.
  44. rẹdkobrádən, -dna, adj. = redkobrad, Cig.
  45. rẹdkǫ̑ča, f. die Seltenheit, Habd.- Mik.
  46. rẹ́dkọkrat, adv. selten.
  47. rẹ́dkọkratən, adj. selten stattfindend, Bes.
  48. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
  49. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
  50. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
  51. rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
  52. rẹdkomèr, -mę́ra, m. die Barometerprobe, Cig. (T.), C.
  53. rẹdkosẹ́ja, f. = redoseja, C., Hal.- C.
  54. rẹdkostę́brn, adj. fernsäulig, Cig.
  55. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  56. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  57. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  58. rę̑dle, adj. indecl. frisch, wacker, Trub., Dalm., Krelj; (redlih, Dict.); — prim. bav. radle, nem. redlich, Mik. (Et.).
  59. 1. redníca, f. die Ernährerin; die Nährmutter, die Pflegemutter; — die Erzieherin, Cig., Jan.
  60. 2. rę̑dnica, f. die Ordinate ( math.), C.
  61. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
  62. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
  63. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
  64. rę́dnost, f. die Ordnungsmäßigkeit, die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.; r. poslovanja, die Ordnungsmäßigkeit der Geschäftsführung, DZ.
  65. redoljúbən, -bna, adj. ordnungsliebend, Jan., nk.
  66. redoljȗbje, n. die Ordnungsliebe, Jan., Bes.
  67. redoljúbnost, f. die Ordnungsliebe, Cig. (T.), C., nk.
  68. rę̑doma, adv. nach der Reihe, reihenweise, in der Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); ordnungsmäßig, nach der Ordnung, Cig., Jan.
  69. rẹ́dos, m. = redoseja, Mur., SlGor.- C.; v redosu ali redoseji so činile coprnice različno žito in so pod redosom plesale, Kres.
  70. rẹdosẹ́ja, f. eine große Reiter, um darin das Getreide von der Spreu zu reinigen.
  71. rədrę́səlj, -slja, m. = rdreselj, Fr.- C.
  72. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
  73. redúkcija, f. prevajanje, die Reduction, Cig. (T.).
  74. reduplikácija, f. podvojitev začetnega zloga, die Reduplication ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  75. redūta, f. neka vojaška utrdba, die Redoute, Cig.; (tudi = maskerada).
  76. referēnt, m. poročevavec, der Referent.
  77. reflēks, m. odsev, der Reflex ( phys.), Cig. (T.).
  78. reflēksija, f. die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  79. reflēktor, -rja, m. odbijalnik, der Reflector ( phys.), Cig. (T.).
  80. refōrma, f. preosnova, die Reform.
  81. reformātor, -rja, m. preosnovatelj, der Reformator.
  82. refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
  83. refrákcija, f. die Strahlenbrechung, die Refraction, Cig. (T.).
  84. refrāktor, -rja, m. der Refractor, Cig. (T.).
  85. 1. rę́ga, f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.- Mik., Cig., Jan., Fr.- C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.- C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.- C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
  86. 2. réga, f. 1) das Quaken, Mik.; — 2) der Laubfrosch, Mur., Cig., Jan.; zelena rega, der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Erj. (Ž.); — 3) der Quaker, Mur.
  87. regáča, f. žaba regača = 2. rega 2), Vrt.
  88. regáčica, f. 1) der Geißfuß (aegopodium podagraria), Erj. (Rok.); — 2) regačíca, der Laubfrosch, ogr.- C.
  89. regāl, m. das Regal (in der Orgel), Cig.
  90. rę́gast, adj. 1) mit Kerbschnitten versehen, vzhŠt.- C.; — 2) gestreift (rag-), Mur., vzhŠt.- C.
  91. 1. rę́gati, -am, vb. impf. ad regniti; aufbersten, sich öffnen, Cig., Jan.; zemlja rega, Cig.
  92. 2. rę́gati, -am, vb. impf. = regetati, Jan.
  93. regeldetrīja, f. die Regeldetrie, Cel. (Ar.).
  94. rę́gəlj, -glja, m. 1) der Frosch, C.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), C.
  95. rę̑gəljc, m. = regljec, Frey. (F.).
  96. rę̑gəljčək, -čka, m. dem. regelj, der Frosch, C.
  97. regenerātor, -rja, m. obnavljač, der Regenerator ( phys.), Cig. (T.).
  98. regēnt, m. vladnik, der Regent, Cig. (T.).
  99. regēsti, m. pl. posnetki iz listin, die Regesten, Cig. (T.).
  100. regèt, -gę́ta, m. das Quaken, C.

   79.687 79.787 79.887 79.987 80.087 80.187 80.287 80.387 80.487 80.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA