Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (801-900)

  1. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
  2. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
  3. velikoȗstnež, m. = širokoustnež, der Prahler, Mur., Cig., C.
  4. velikoȗstnik, m. = velikoustnež, Mur.
  5. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
  6. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
  7. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
  8. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  9. velikovı̑t, adj. großartig, C.
  10. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
  11. velikovójvodski, adj. großherzoglich, Cig., Jan.
  12. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  13. velíkrat, adv., nam. velikokrat.
  14. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
  15. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
  16. veljalíšče, n. das Geltungsgebiet, DZ.
  17. veljȃn, m. ein großer Mann, C.
  18. veljȃnje, n. die Geltung; — das Ansehen, Mur., C.; biti pri ljudeh v veljanju, C.; gospod ne bo na obenega človeka veljanje gledal, Dalm.; velikega veljanja, von großem Werte, Bas.
  19. veljȃštvọ, n. das Magnatenthum, Cig., nk.
  20. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
  21. veljȃva, f. 1) die Geltung; — das Ansehen; nima nič veljave pri ljudeh; — 2) die Währung, Cig., Jan., nk.; pet goldinarjev avstrijske veljave, nk.
  22. veljávən, -vna, adj. 1) giltig, in Geltung; — 2) ansehnlich, angesehen, einflussreich.
  23. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
  24. veljȃvka, f. = številka, ki ni ničla, C.
  25. veljȃvnik, m. veljaven mož, angesehener Mann, C., ZgD., Zora.
  26. veljávnost, f. 1) die Giltigkeit, der Wert; — 2) das Ansehen, die Ansehnlichkeit.
  27. veljȃvščina, f. 1) die Geltung, C.; — die Währung, DZ.
  28. vèlje, adv. = vadlje, sogleich, Mik., BlKr.
  29. vèljek, adv. = velje, vadlje, sogleich, Mik.
  30. vèljen, adv. = velje, vadlje, sogleich, C.
  31. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.
  32. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
  33. vẹ̑łnik, m. die Getreidereinigungsmaschine, Goriš.- Štrek. (Let.), Kr., Št.
  34. velọ̑st, f. die Welkheit.
  35. velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  36. 1. və̀n, adv. = vun, hinaus, Cig., Jan., nk.
  37. 2. vẹ̀n, adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.- Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
  38. vę́nahti, f. pl. = božič, Rez.- C.; — iz nem. Weihnachten.
  39. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  40. vẹncenǫ̑səc, -sca, m. der Kranzträger, Jan.
  41. vẹ̑nčanəc, -nca, m. der Bekränzte, Jan. (H.); — der Kronenträger, Cig.
  42. vẹ̑nčanje, n. das Bekränzen, die Bekränzung, Mur., Cig., nk.; — die Krönung, Mur., Jan., nk.
  43. vẹ̑nčar, -rja, m. der Kranzhändler, der Kranzflechter, Cig.
  44. vẹ̑nčarica, f. die Kranzflechterin, Cig.
  45. vẹ́nčast, adj. kranzförmig, kronenartig, Cig., Jan.
  46. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
  47. vẹ́nčək, -čka, m. dem. venec, das Kränzchen, Mur., Cig., Jan., nk.
  48. vẹ́nčən, adj. Kranz-, Kronen-: venčna kost, das Kronenbein, Bleiw.- Cig.
  49. vę̑nči, adj. compar., nam. veči, Goriš.- Erj. (Torb.), Ben.- Kl.
  50. vẹ́nčič, m. dem. venec; das Kränzchen, Guts., Jan., M.
  51. vẹ́nčiti, -im, vb. impf. = venčati, C.
  52. vẹ̀nda, adv. 1) wahrscheinlich, C., Rib.- Škrab. (Cv.); — vielleicht, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) = 2. ven, ja, doch, ogr.- C.
  53. vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.- Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
  54. vẹ̀ndər, conj. = vendar, Levst. (Nauk), Cv.
  55. vendríca, f. = mendrica, die Weinraute (ruta graveolens), vzhŠt.; ( prim. vendrut, vendrit, ogr.- C.; iz nem. "Weinraute").
  56. vənẹ̑, adv. draußen, Gor., Dol.
  57. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
  58. vẹ̑nək, -nka, m. das Kränzchen, Valj. (Rad).
  59. vẹ̀nər, conj. = vendar 1), Dict., Krelj, Trub.
  60. venẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., C., pogl. veniti.
  61. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
  62. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
  63. venljìv, -íva, adj. verwelklich, Cig., nk.; — hinfällig, vergänglich, nk.
  64. vę́no, adv. = vedno, C., Mik.; veno in veno popija, er sauft immerfort, M.
  65. venoga, pron. = 2. oní (one, ona), Mik.
  66. venomę̑r, adv. = v eno mer, in einem fort.
  67. venomę́rən, -rna, adj. unaufhörlich, continuierlich, Mur., Jan.
  68. vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.
  69. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
  70. 2. vę́ntati, -am, vb. pf. = fentati (zugrunde richten), Gor.
  71. vę́ntavəc, -vca, m. der Abwehrer, C.
  72. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
  73. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
  74. vę̑pər, -pra, m. der Eber (sus aper), Erj. (Ž.), Jurč. (Tug.); — po drugih slov. jezikih.
  75. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
  76. vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.
  77. verdẹjáti, -dẹ́nem, vb. impf., Trub., pogl. vardejati.
  78. vę̑rəc, -rca, m. = vernik, Mur., ZgD.
  79. verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj- M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  80. vę́rən, -rna, m. = verij, tolmun, globočina v vodi, Ipavski sv. Križ- Erj. (Torb.).
  81. vę́rən, -rna, adj. 1) gläubig; verno ljudstvo; — 2) treu, Cig., Jan., nk.; — 3) aufmerksam: verna služba, Burg.; verno gledati, aufmerksam ansehen; gledal ji je verno v obraz, Erj. (Izb. sp.); verno poslušati koga, jemanden aufmerksam, andächtig anhören.
  82. verę́nka, f. die Zaunthür, jvzhŠt.
  83. verę̑sovati, -ujem, vb. impf. = po fantovsko po noči kričati in ukati, jvzhŠt.
  84. vę́rgrad, m. = regrat, Rib.- Cv.
  85. veríga, f. 1) die Kette, Mur., Kras- Cig., Jan., nk., Dol.; — 2) der Kettenring, das Kettenglied, V. ( Rib.)- Cig., C., Ig (Dol.); — 3) die Thürklammer, die Thürnarbe, die Anlege hinter dem Vorlegeschlosse, Mur., C.; — 4) der Schlossriegel, der Thürschieber, C.; — 5) der Weinpressriegel (ein Weinpresspflock, der auf die Treber drückt), vzhŠt.- C.
  86. verigáč, m. der Riegel, ogr.- C.
  87. vę́rih, m. = veruh 2), C., Medv. (Rok.).
  88. verı̑j, m. = virij, tolmun, Polj.; pravijo, da babice iz verija otroke lovijo, Tolm.
  89. veríja, f. = vereja 1), Jan.
  90. veríle, f. pl. hlodi, v katerih se žagi pri žaganju jarem gori in doli pomika, Poh.
  91. verı̑telj, m. der Creditgeber, der Geldleiher, ogr.- Mik., C.
  92. verı̑teljstvọ, n. der Credit, ogr.- C.
  93. vę́riti se, -im se, vb. impf. betheuern, C., Z., LjZv., Zora; Svet' Tomaž se tako veri Proti svoj'mu Jezusu, Npes.-K.
  94. verı̑žar, -rja, m. der Kettenschmied, Cig., Jan.
  95. verížast, adj. kettenförmig, Cig.; — gewunden, Zora.
  96. verížən, -žna, adj. Ketten-: verı̑žni oklep, der Kettenpanzer, Cig.; — verižni račun, die Kettenrechnung, Cel. (Ar.); verižna zveza, die Kettenverbindung, Cel. (Ar.); verižno pravilo, der Kettensatz, Cig. (T.).
  97. verížica, f. dem. veriga; das Kettchen, Cig., Jan., nk.
  98. verížiti, -ı̑žim, vb. impf. 1) mit Ketten binden, verbinden, Mur., Cig., C.; — 2) verkrümmen, Cig.; v. se, sich kettenartig winden, SlN.- C.; — začel je verižiti, er begann sein Unwesen zu treiben, Svet. (Rok.); neumno v. = neumno govoriti, Levst. (Zb. sp.); — pesni v., Gedichte schmieden, nk.; — 3) den Weinpressriegel einlegen, vzhŠt.- C.
  99. verı̑žnica, f. 1) das Kettenwerk, DZ.; v. na bet, das Kolbenkettenwerk, DZ.; v. na skledico, das Becherkettenwerk, DZ.; v. na zavoj, das Schneckenkettenwerk, DZ.; — 2) die Kettenlinie, Cig. (T.).
  100. verı̑žnik, m. der Thürklammerkloben, das Narbeneisen, C.

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA