Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (80.087-80.186)
-
rdečepŕstən, -tna, adj. rothfingerig, Cig.
-
rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
-
rdečerı̑təc, -tca, m. die Waldhummel, Ravn.- Cig., M.
-
rdečerǫ̑žəc, -žca, m. das Rothhorn (žival), Cig.
-
rdečerǫ̑žka, f. das Rothhorn (žival), Cig.
-
rdečẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen; črešnje rdeče, ogr.- C.
-
rdečeústən, -tna, adj. rothmündig, Cig.
-
rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
-
rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Bolc- Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Bolc- Erj. (Torb.).
-
rdečı̑lar, -rja, m. = kdor rdečilo dela ali prodaja: der Schminkhändler, Cig.
-
rdečílọ, n. die rothe Farbe, Cig.; — krvno r., der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — bes. die rothe Schminke, Cig.; z rdečilom se lepotiti, Škrinj.; — der Röthel, C.; — rothe Tinte: z rdečilom podčrtati, DZ.
-
rdečína, f. 1) die Röthe, das Roth, Mur., Cig., Jan.; — 2) rdeče vino, grozdje, Z.; — 3) neka trta, C., Vrtov. (Vin.); — 4) die Rötheln, die Masern (otročja bolezen), Cig., C.
-
rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
-
rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
-
rdę̑čkljat, adj. ein wenig röthlich, Mur.
-
rdę̑čko, m. rothbrauner Ochs oder ein solches Pferd, C., Mik.
-
rdečljàt, -áta, adj. = rdečkast, (rdekljat) Tolm.- Erj. (Torb.).
-
rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
-
rdę̑čnik, m. neka ptica, C.
-
rdečóba, f. die Röthe, das Roth, Cig., Jan.
-
rdečǫ́ga, f. ein braunrothes Schwein, C.
-
rdečúga, f. 1) ein braunrothes Schwein, Z.; — 2) eine Art rothbackige Zuckerbirne, C.
-
rdečúh, m. neko jabolko, C.
-
rdẹ̑jəc, -jca, m. rdečkast ptič: das Steinröthel (turdus saxatilis), Bolc- Erj. (Torb.).
-
rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
-
rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
-
rdẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen, Cig., Jan., Mik.; tudi: rdeti se, Mur., Cig.
-
rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
-
rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
-
reagēncije, f. pl. izkušala, die Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
-
reákcija, f. nasprotno, odbojno delovanje, die Reaction, Cig. (T.), nk.
-
reālčən, -čna, adj. Realschul-, nk.
-
reāləc, -lca, m. der Realschüler, Jan., nk.
-
reālən, -lna, adj. stvaren, Real-, Cig. (T.); — realna šola, die Realschule, Cig., Jan., nk.
-
realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
-
reālka, f. die Realschule, Jan., nk.
-
rę̑b, m. = jereb, C.
-
rəbȃd, f., ZgD., ( m., Levst. [Rok.]); pogl. rubad.
-
rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
-
rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
-
rę̑bəc, -bca, m. ovčji r., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
-
rę́bəlj, -blja, (-bəljna), m. die Franse, Jan.
-
rebę̑n, adj. = puhel, schwammig: rebena repa, Notr., jvzhŠt.
-
rebę̑ncati, -am, vb. impf. nagen, Z.
-
rebeníka, f. der Schlotterapfel, der Klapperapfel, Z.
-
rę́bər, -bri, f. der Abhang eines Hügels oder Berges; na strmi rebri, Jurč.; tudi: rę̑bər, Valj. (Rad), Cv.; k rebri, bergauf, Jan., Levst. (Rok.); — prim. vreber, navkreber.
-
rebíca, f. = jerebica, C.
-
rebı̑čje, n. = jerebičje, Jan. (H.).
-
rebíka, f. = jerebika, Cig., Jan., C.; (rbika, Josch).
-
rəbína, f. = rbina, Cig.
-
rebōla, f. = rebula, Vrtov. (Vin.).
-
rebráče, f. pl. die Jalousien, C., Št.
-
rę́brast, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Mur.; — 2) gerippt, Mur., Cig., Let.; rebrasto delo, gerippte Arbeit, Cig.
-
rebráš, m. rebraši, die Rippenquallen, Erj. (Ž.).
-
rebràt, -áta, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Cig.; — 2) rippig, gerippt, Mur., Jan.
-
rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.- C.
-
rę́brčast, adj. gerippt, Cig.; rebrčasto delo, Cig.
-
rebríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
-
rebrína, f. der Bergabhang: zelene rebrine, LjZv.
-
rebrı̑nəc, -nca, m. der gemeine Pastinak (pastinaca sativa), Srpenica- Erj. (Torb.).
-
rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
-
rebrjàn, -ána, m. der Bewohner eines Bergabhanges, C.
-
rebrjȃnec, -nca, m. = rebrjan, C.
-
rę̑brje, n. der Rippentheil, Cig.
-
1. rę́brn, -brna, adj. Rippen-; da bi te rebrna! dass dich der Tod hole! Notr.- Z.
-
2. rę́brn, -brna, adj. steil: tod je zelo rebrno, Levst. (Rok.); — prim. reber.
-
1. rebrnàt, -áta, adj. große Rippen habend, Cig.
-
2. rebrnàt, -áta, adj. stark abschüssig: rebrnata zemlja, Svet. (Rok.).
-
1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
-
2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
-
rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
-
1. rebrnína, f. das Rippenfleisch, Cig.
-
2. rebrnína, f. abschüssig gelegenes Feld: Leži leži tam dolga njiva, Aj dolga njiva, rebrnina, Npes.-K.
-
rę̑brnje, f. pl. = voz, v katerem gnoj vozijo ( prim. rebrnik 3)), BlKr.
-
rébrọ, n. 1) die Rippe; rę́bra, die Rippen; — die Zeile am Getreide: ječmen v šest reber, sechszeilige Gerste, Z.; — 2) = reber, der Abhang eines Berges, V.-Cig., C., Jes.; tudi pl. rebra, Cig. (T.).
-
rebrščák, m. die Wintereiche, die Traubeneiche (quercus sessiliflora), C.
-
rę́brščica, f. neko jabolko, C.; prim. rebrnik 4).
-
rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
-
rebúlica, f. dem. rebula, Jan. (H.), Npes.
-
rę́ca, f. = raca, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
-
recák, m. = racak, racman, Mur., Danj.- Mik.
-
récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
-
récəljčək, -čka, m. dem. recelj; das Stielchen, M., Vrtov. (Vin.).
-
récən, -cna, adj. ausdrücklich, Dol.- Cig.; — deutlich, verständlich, Št.- Z., Levst. (Zb. sp.); — recno govoriti, verständlich reden, Z.
-
recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
-
recēnzija, f. presodba, kritika, die Recension, Cig. (T.), nk.
-
recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
-
recílọ, n. die Phrase, LjZv.
-
recljȃnje, n. coll. drobna repa, drobno korenje (sami reclji), Hudojužna- Štrek. (Let.).
-
recljàt, -áta, adj. gestielt, Jan. (H.).
-
recljáti, -ȃm, vb. impf. bestielen ( bot.), Cig.
-
rẹ̑č, -ı̑, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
-
rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
-
1. rẹ́čən, -čna, adj. Sachen-, sachlich, dinglich, Cig., Jan., nk.
-
2. rẹ́čən, -čna, adj. Fluss-, Jan., Cig. (T.), nk.
-
rečénje, n. 1) der Ausspruch, Mur.; — 2) die Erlaubnis: brez rečenja čijega kaj dati, vzhŠt.- C.
-
réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
-
2. rẹčíca, f. = rečca, Ravn.- Valj. (Rad).
-
3. rẹ́čica, f. = pečica, Notr.- Z., Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. redčica.
-
rečigla, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
79.587 79.687 79.787 79.887 79.987 80.087 80.187 80.287 80.387 80.487
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani