Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (79.987-80.086)
-
raztrǫ́šən, -šna, adj. verschwenderisch, Vrt.
-
raztrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen, verthun.
-
raztrúditi, -trȗdim, vb. pf. abmüden, Jan. (H.).
-
raztrȗmpati, -am, vb. pf. = raztrupati, Dict.
-
raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.
-
raztrupílọ, n. der Mauerbrecher, Guts.- Cig., Mur.
-
raztrúpiti, -im, vb. pf. = raztrupati, Guts.- Cig., Mur., Jan.
-
raztȓžək, -žka, m. das Zerwürfnis, C.
-
raztúliti, -im, vb. pf. auseinanderrollen, entrollen, C.; — prim. tul.
-
razubọ̑žati, -am, vb. pf. gänzlich verarmen; razubožan, C.
-
razȗdba, f. die Anatomierung, die Section, Cig., DZ.; — die Anatomie, Cig. (T.).
-
razúditi, -im, vb. pf. (einen Leichnam) zergliedern, secieren, anatomieren, Guts.- Cig., Vrtov. (Km. k.), nk.
-
razȗdnica, f. das Sectionslocale, DZ.
-
razȗdnik, m. der Anatom, Vrtov. (Km. k.).
-
razȗm, m. 1) der Verstand; — 2) der Sinn, die Bedeutung, ogr.- C., Hal.- Svet. (Rok.); ne znati prvotnega razuma kake besede, Levst. ( LjZv.).
-
razȗmək, -mka, m. der Begriff, Cig., Jan., Let.
-
razúmən, -mna, adj. 1) verständig, einsichtsvoll; — 2) = razumeven, verständlich, begreiflich, Cig. (T.), C., Levst. ( LjZv.).
-
razumẹ̑nje, n. das Verstehen, das Verständnis, Cig., C.; pravo razumenje sv. pisma, Krelj; pravo r. obteževati, Cv.
-
razumẹ̑tək, -tka, m. das Verständnis, vzhŠt.- C.
-
razumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. verstehen, begreifen, Trub., Krelj, Dalm., Ravn., nk.; (redko: praes. razúmem; pogostoma: razúmim, nk.).
-
razúmiti, -im, vb. pf. 1) r. koga, einem etwas begreiflich machen, Dol.- Cig.; — 2) nam. razumeti, nk.
-
razȗmnica, f. die Verständige, Jan. (H.).
-
razȗmnik, m. der Verständige, Cig. (T.); ein intelligenter Mann, razumniki, die Intelligenz, nk.; — stsl.
-
razúmnost, f. die Verständigkeit, die Intelligenz (als Eigenschaft).
-
razȗpati, -am, vb. pf. verschiedenen Personen auf Credit ausborgen, verborgen, Cig.
-
razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
razústiti, -ȗstim, vb. pf. ausplappern, Cig.
-
razȗstnik, m. = človek z velikimi usti, Cig.
-
razúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti, C.
-
razuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen; kamele r., Dalm.; — r. se, sich entzügeln ( fig.): vsi zlodeji iz pekla so se razuzdali, Jsvkr.; razuzdan, zügellos, ausgelassen, ausschweifend; r. človek, razuzdano živeti.
-
razȗzdnež, m. = razuzdanec, Jan. (H.).
-
razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
-
razzę̑ba, f. = razpoka od mraza, Cig.
-
razzę́bati, -am, vb. impf. ad razzebsti.
-
razzę́bəłkast, adj. = razzebel, eisklüftig, Cig.
-
razzeblína, f. 1) = razpoka od mraza, Cig.; — 2) das Verwitterte, die Verwitterung, V.-Cig.
-
razzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. tudi: r. se, durch starken Frost entzweigehen, zerfrieren; verwittern, Cig., Jan.; — razzebel hrast, eine eisklüftige Eiche, LjZv.
-
razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
-
razzę́men, -mna, adj. ebenerdig, C.
-
razzlobíti, -ím, vb. pf. = razjeziti, r. se = razjeziti se, Jan., Dalm.
-
razznȃk, m. ein diakritisches Zeichen, h. t.- Cig. (T.); ein charakteristisches Merkmal, DZ.
-
razznȃmək, -mka, m. ein unterscheidendes Kennzeichen, Mur., Cig., Jan.
-
razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
-
razznáti, -znȃm, vb. pf. 1) unterscheiden, Guts.- Cig., Let.; — 2) r. se = razvedeti se, nk.
-
razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
-
razžȃgati, -am, vb. pf. zersägen.
-
razžȃla, f. = razžalitev, Mur., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
-
razžȃlba, f. = razžalitev, C., DZ., SlN.
-
razžáliti, -im, vb. pf. beleidigen, kränken.
-
razžáljenəc, -nca, m. der Beleidigte, nk.
-
razžáljenka, f. die Beleidigte, nk.
-
razžalník, m. der Beleidiger, Mur., Cig.
-
razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
-
razžaríti, -ím, vb. pf. ganz glühend machen, durchglühen, Cig.; razžarjen, glühend, Cig., Erj. (Min.); — ( fig.) Duha si iskro mi razžaril, Greg.; — r. se, erglühen, Jan. (H.).
-
razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
-
razžígati, -am, vb. impf. ad razžgati, Trub.- Mik.
-
razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
-
rážəlj, -žlja, m. = raženj 1), Mur.
-
rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
-
rážnjast, adj. bratspießförmig, Cig.
-
rȃžnjəc, -žnjəca, (-žənjca), m. dem. raženj, Valj. (Rad).
-
rážnjič, m. dem. raženj, Cig.
-
rážnjičək, -čka, m. dem. ražnjič, Cig.
-
rba, f. die grüne Nussschale, Mik.
-
rbȃd, f. ein frieselartiger Ausschlag, Notr.- SlN.; pogl. rebad, rubad.
-
rbȃdje, n. = pašnina, Notr.- Levst. ( LjZv.).
-
rbíka, f., Josch, pogl. rebika.
-
rbína, f. = rba, Mik.
-
ŕčati, -ím, vb. impf. knurren, schnarren, murren, M., C., Mik.
-
rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
-
rdečák, m. neko jabolko, C.
-
rdečebràd, -bráda, adj. rothbärtig, Cig.
-
rdečebrȃdəc, -dca, m. der Rothbart, Jan.
-
rdečebrádən, -dna, adj. rothbärtig, Cig.
-
rdečebrȃdež, m. der Rothbart, Cig.
-
rdečebrȃdnik, m. der Rothbart, Cig.
-
rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
-
rdečehlȃčnik, m. ein Mann (Soldat) mit einer rothen Hose, SlN., Zora.
-
rdę̑čək, -čka, m. der Röthling (neko jabolko), C.
-
rdečekljùn, -kljúna, adj. rothgeschnäbelt, Cig., Jan.
-
rdečekljȗnəc, -nca, m. der Rothschnabel, Cig.
-
rdečelàs, -lása, adj. rothhaarig, Cig., Jan.
-
rdečelasàt, -áta, adj. = rdečelas, Jan.
-
rdečelȃsəc, -sca, m. der Rothhaarige, Jan. (H.).
-
rdečelȃska, f. die Rothhaarige, Jan. (H.).
-
rdečelìc, -líca, adj. rothwangig, C.
-
rdečelı̑čnica, f. die Rothwangige, Cig.
-
rdečelı̑čnik, m. der Rothwangige, Cig.
-
rdečelísast, adj. rothfleckig, Cig.
-
rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica- Erj. (Torb.).
-
rdečenòg, -nǫ́ga, adj. rothfüßig, Cig., Jan.
-
rdečenòs, -nǫ́sa, adj. rothnasig, Cig.
-
rdečenǫ́žən, -žna, adj. rothfüßig, Cig.
-
rdečenǫ̑žka, f. der Rothfuß (žival), Cig.
-
rdečeòk, -ǫ́ka, adj. rothäugig, Cig., Jan.
-
rdečepȃsast, adj. mit rothen Querstreifen, Erj. (Torb.).
-
rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
-
rdečepę̑rka, f. ein Fisch mit rothen Flossen, die Rothfeder, Cig.
-
rdečepę́tlja, f. neka vinska trta, C.
-
rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
79.487 79.587 79.687 79.787 79.887 79.987 80.087 80.187 80.287 80.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani