v (79.887-79.986)

79887. razškropíti, -ím, vb. pf. zerspritzen; — zerstreuen.
79888. razškŕtati, -am, vb. pf. zernagen, zerkratzen, Cig.
79889. razšopíriti se, -ı̑rim se, vb. pf. = razčeperiti se: mirno je sedela (taščica) razšopirjena, Str.
79890. razštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) zählend theilen, abzählen; denar na kupčke r.; — 2) dividieren, Cig., nk.
79891. razštŕkati, -štȓkam, vb. pf. zerspritzen, versprengen, C.
79892. razšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verbrausen, Jan.
79893. raztaboríti, -ím, vb. pf. r. vojsko, das Heer lagern machen, Cig., C.; r. se, ein Lager aufschlagen, sich lagern, C.
79894. raztabulácija, f., Cig., DZ., pogl. izknjižba.
79895. raztabulı̑rati, -am, vb. pf., Kr.; pogl. izknjižiti.
79896. raztájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. (Eis, Schnee) zerschmelzen; — r. se, zerschmelzen ( intr.).
79897. raztȃkati, -am, vb. impf. ad raztočiti; 1) auseinanderschenken; vino r. iz velike posode v manjše; r. se, auseinanderfließen; — 2) verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
79898. raztákniti, -nem, vb. pf. = raztekniti.
79899. raztáłən, -łna, adj. schmelzbar, Jan. (H.).
79900. raztalíti, -ím, vb. pf. zerschmelzen; — r. se, zerschmelzen ( intr.).
79901. raztániti, -im, vb. pf. = razteniti, Vrtov. (Km. k.).
79902. raztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen.
79903. raztȃpljati, -am, vb. impf. ad raztopiti; zerschmelzen; r. se, zerschmelzen ( intr.).
79904. raztéči, -téčem, vb. pf. 1) r. si noge, sich die Füße wund laufen oder auflaufen, V.-Cig.; — 2) r. se, auseinanderlaufen, sich verlaufen, sich zerstreuen; da se raztečete vsak v svoje, Krelj; vsaksebi se r., Trub.; — 3) r. se, auseinanderfließen; zerrinnen.
79905. raztèg, -tę́ga, m. die Ausdehnung, Cig., Žnid., UčT., DZ.
79906. raztę̑ga, f. die Ausdehnung, Jan., C.
79907. raztegȃłnica, f. die Folterbank, C.
79908. raztę́ganje, n. das Auseinanderziehen, Jan. (H.); die Dehnung, Jan.
79909. raztę́gati, -am, vb. impf. ad raztegniti, = raztezati, Cig., Jan.
79910. raztę̑gljaj, m. die Dehnung, Jan. (H.).
79911. raztę́gniti, -nem, vb. pf. auseinanderziehen, ausdehnen; usnje r.; — r. svoj govor; — ausstrecken; r. roke.
79912. raztèk, -tę́ka, m. = raztok, Jan. (H.).
79913. raztẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad razteči se; 1) auseinanderlaufen; — 2) auseinanderfließen.
79914. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
79915. raztelę̑sba, f. die Section, Jan.
79916. raztelę́siti, -ę̑sim, vb. pf. (einen Leichnam) zergliedern, secieren, anatomieren, Cig., Jan., nk.
79917. raztẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad razteti se; zerschmelzen: sneg, led, maslo, svinec se raztema, Št.- C.
79918. raztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen, dünn auswalzen ( praes. raztenem, vzhŠt.).
79919. raztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad raztepsti; 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abquirlen, zerrühren; — zerprügeln, zerbleuen; — r. po vodi, im Wasser herumschlagen, herumpatschen, Jurč.; — 2) verstreuen, verschleudern; zrnje, denar r.
79920. raztę̑plja, f. der Quirl, Cig.
79921. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
79922. raztəptáti, -ȃm, vb. pf. zerstampfen, zertreten.
79923. raztę́ti se, -támem se, vb. pf. zerrinnen, zergehen, Št.- C.; — prim. steti se.
79924. raztèz, -tę́za, m. der Schreihals (von einem Kinde), Dol.
79925. raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
79926. raztezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan.
79927. raztezálọ, n. das Reckzeug, Cig.; die Folterbank, C.
79928. raztę́zati, -am, vb. impf. ad raztegniti; 1) zerdehnen, ausdehnen; — ausstrecken; — r. se, sich ausdehnen; — sich erstrecken; — 2) r. se schreien (vom Kinde), Dol.
79929. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
79930. raztę́znost, f. die Ausdehnbarkeit, die Ausdehnsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
79931. raztę̑ža, f. na razteže, = na stežaj, angelweit: vrata na razteže odprta, Svet. (Rok.).
79932. raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
79933. raztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad raztekniti.
79934. raztı̑rati, -am, vb. pf. auseinandertreiben, Cig., Zora.
79935. raztísniti, -tı̑snem, vb. pf. auseinanderdrücken.
79936. raztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. auseinanderdrücken, zerdrücken, zerpressen; raztlačen slamnik, Jurč.
79937. raztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = raztolči, Gor.
79938. raztlẹ́ti se, -tlím se, vb. pf. allenthalben zu glimmen anfangen.
79939. raztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) auseinanderschenken: vino iz velikega soda v majhne r.; ausschenken; krčmar je vse vino raztočil; — 2) verschleudern, verschwenden: r. svojo imovino, Levst. (Nauk).
79940. raztǫ̑čje, n. = raztok 1), Cig., Jan.
79941. raztočníca, f. = zapravljivka, Jan. (H.).
79942. raztočník, m. = zapravljivec, Levst. (Zb. sp.), DZ.
79943. raztogotíti, -ím, vb. pf. heftig erzürnen; — r. se, in heftigen Zorn gerathen.
79944. raztòk, -tǫ́ka, m. 1) die Wasserscheide, Jan., h. t.- Cig., C.; — 2) das Antimon, Cig. (T.), Erj. (Min.), Levst. (Nauk), DZ.; ( hs.).
79945. ráztoka, f. ein Zaunpflock mit zwei Zacken, Svet. (Rok.).
79946. raztółči, -tółčem, vb. pf. auseinanderschlagen, zerschlagen; — zerstoßen.
79947. raztołmáčenje, n. die Verdolmetschung, kajk.- Valj. (Rad).
79948. raztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. erklären, ausdeuten, verdolmetschen.
79949. raztòp, -tǫ́pa, m. 1) die Zerschmelzung, Cig., Jan.; — 2) die Auflösung, Cig., Sen. (Fiz.), DZ.
79950. raztǫ́pən, -pna, adj. 1) schmelzbar, Cig. (T.); — 2) auflöslich, Cig. (T.).
79951. raztopíłən, -łna, adj. 1) Schmelz-, Cig.; — 2) Auflösungs-, Cig.
79952. raztopílọ, n. das Lösungsmittel, DZ.
79953. raztopína, f. 1) die geschmolzene Masse, Jan. (H.); — 2) das Aufgelöste, die Lösung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., DZ.
79954. raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen ( intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
79955. raztǫ̑pnica, f. der Schmelztiegel, Mur.
79956. raztǫ̑pnik, m. der Schmelztiegel, Cig., DZ.
79957. raztopnína, f. = raztopina, Cig., Jan., DZ.; (-plina, Cig., Jan., Nov.).
79958. raztǫ́riti, * -im, vb. pf. verstreuen, verzetteln, Jan., ogr.- C., vzhŠt.; turščico si raztoril: poberi jo! vzhŠt.
79959. raztǫ́žen, -žna, adj. = otožen, wehmüthig, C.
79960. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
79961. raztrȃta, f. die Verschwendung, C.
79962. raztrẹ́biti, -im, vb. pf. putzend sondern.
79963. raztrepȃłnica, f. der Quirl, Cig.
79964. raztrépati, -trę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. jajca r., Eier abrühren, abquirlen, Cig.
79965. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
79966. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
79967. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
79968. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
79969. raztrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen.
79970. raztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. zerstreuen; — (aus Unvorsichtigkeit) verstreuen; vse boš raztresel! — biti raztresenih misli, in Gedanken zerstreut sein, Cig.; — raztresen = razmišljen, Cig., Jan.
79971. raztrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zerschmettern; r. si glavo, Glas.; r. se, zerschellen.
79972. raztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. zermalmen, zerbrechen.
79973. raztȓga, f. der Riss, C.
79974. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
79975. raztŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = raztrgati, ogr.- C.
79976. raztŕkati, -tȓkam, vb. pf. zerklopfen, Cig.
79977. raztrobę́ntati, -am, vb. pf. austrompeten, ausposaunen, Cig., nk.
79978. raztrǫ́biti, -im, vb. pf. austrompeten, Cig.; — an die große Glocke hängen, ausschreien; r. kaj po vsej okolici.
79979. raztrohnjáti, -ȃm, vb. pf. zersplittern, unnütz anwenden, verzetteln, Cig.
79980. raztrǫ̑jba, f. die Dreitheilung, Cig. (T.).
79981. raztrojíti, -ím, vb. pf. in drei Theile theilen, Cig., Jan., Let., SlN.
79982. raztrǫ́sən, -sna, adj. Zerstreuungs-, Cig., Jan.
79983. raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.- Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
79984. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
79985. raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.- Valj. (Rad).
79986. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.

   79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887 79.987 80.087 80.187 80.287  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani