v (79.787-79.886)

79787. razsípčnost, f. 1) die Bröckligkeit ( n. pr. o krompirju), Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verschwendungssucht, Gor.
79788. razsipẹ̑łkọ, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
79789. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
79790. razsipína, f. die Ruine, Jan., C.
79791. razsı̑pnica, f. 1) (leča) r., die Zerstreuungslinse, Žnid.; — 2) die Verschwenderin, Jan. (H.).
79792. razsı̑pnik, m. 1) der Zerstörer, ogr.- C.; — 2) der Verschwender, kajk.- Valj. (Rad), nk.
79793. razsípnost, f. die Verschwendungssucht, der Luxus, Mur., nk.
79794. razskóčən, -čna, adj. unruhig, lebhaft: mladež je razskočna, Svet. (Rok.), Notr.; muthwillig, Cig.
79795. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
79796. razskúbsti, -skúbem, vb. pf. zerrupfen.
79797. razslabẹ́ti, -ím, vb. pf. recht schwach werden, Cig., Vrt.
79798. razslabíti, -ím, vb. pf. gehörig schwächen, Cig.
79799. razsladíti, -ím, vb. pf. = osladiti, versüßen, Cig.
79800. razsláti, rázšljem, vb. pf. auseinanderschicken, ogr.- C.
79801. razslǫ̑pje, n. die Säulenweite, Jan. (H.).
79802. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
79803. razslúziti, -im, vb. pf. entschleimen, Cig. (T.).
79804. razsmẹ́jati se, -jam, -jem se, vb. pf. recht ins Lachen kommen, Cig.
79805. razsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razsneti, C.
79806. razsnę́ti, -snámem, vb. pf. herabnehmen, wegnehmen, C.
79807. razsnȗtək, -tka, m. die Entwickelung, Jan.
79808. razsòd, -sǫ́da, m. 1) das Rechtserkenntnis, der Schiedsspruch, Cig., DZ.; — 2) das Ermessen, das Urtheil, Cig., Žnid.
79809. razsǫ̑dək, -dka, m. das Urtheil; das Ermessen, Cig., Jan.; das Urtheil ( phil.), DSv.; — nema nobenega razsodka, er kann nicht beurtheilen, DSv.
79810. razsǫ́dən, -dna, adj. 1) Entscheidungs-: razsǫ̑dnọ sodišče, das Erkenntnisgericht, Cig.; razsodni možje, die Schiedsmänner, die Schiedsrichter, Cig.; — entscheidend: razsodni žreb, Levst. (Zb. sp.); razsodni čas, die Krisis, Jan. (H.); — 2) urtheilsfähig, einsichtsvoll, Cig., Jan., DSv., nk.
79811. razsodíłən, -łna, adj. Entscheidungs-, Cig.; razsodı̑łni nagibi, die Entscheidungsgründe, DZ.
79812. razsodílọ, n. das Erkenntnis: r. oblastva, DZ.; — das Urtheil: rojakom motiti pravo razsodilo, Pavl.
79813. razsodíšče, n. das Schiedsgericht, DZ., nk.
79814. razsodı̑telj, m. der Schiedsrichter, C.
79815. razsǫ́diti, -im, vb. pf. das Urtheil sprechen, urtheilen, entscheiden; r. prepir, einen Streit entscheiden, Cig.
79816. razsodník, m. der Schiedsrichter, der Schiedsmann, Guts.- Cig., Mur., DZ., nk.
79817. razsodnína, f. die Erkenntnisgebür, DZ.
79818. razsodnı̑ški, adj. Schiedsrichter-: razsodniški izrek, der Schiedsspruch, DZ.
79819. razsǫ́dnji, adj. = razsodniški, schiedsrichterlich, Jan. (H.).
79820. razsǫ́dnost, f. die Urtheilskraft, V.-Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — die Einsicht, Cig., Jan., nk.
79821. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
79822. rázsohast, adj. in eine Gabel auslaufend, gabelicht, Habd.- Mik., Cig.
79823. razsohàt, -háta, adj. gabelig, Cig.
79824. razsòj, -sǫ́ja, m. = razsodba, Jan. (H.).
79825. razsǫ́jati, -am, vb. impf. ad razsoditi.
79826. rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.- Mik., Guts.- Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).
79827. rázsola, f. die Einsalzung, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
79828. rázsolica, f. = razsol 1), vzhŠt.
79829. razsolíti, -ím, vb. pf. einsalzen.
79830. rázsošica, f. dem. razsoha; — = mala ped, Z.
79831. rázsošje, n. coll. zwieselige Äste, C.
79832. rázsoška, f. dem. razsoha; — pl. razsoške, die Essgabel, ogr.- C.; — die Heugabel, ogr.- C.
79833. razspáti se, -spím se, vb. pf. recht in den Schlaf kommen, Cig.
79834. razspǫ̑nkati, -am, vb. pf. aufschnallen, Dict.
79835. razsȓdba, f. die Erbitterung, Cig.
79836. razsŕdən, -dna, adj. leicht zum Zorne zu reizen, Cig.
79837. razsrdíti, -ím, vb. pf. erzürnen; — r. se, in Zorn gerathen.
79838. razsrjénje, n. die Erzürnung, kajk.- Valj. (Rad).
79839. razstȃjati se, -am se, vb. impf. ad razstati se, Jan. (H.).
79840. razstȃnək, -nka, m. die Trennung, der Abschied, Cig., Jan., Valj. (Rad), Zora; — hs.
79841. razstáti se, -stȃnem se, vb. pf. r. se s kom = ločiti se od koga (česa), Cig., Jan., Vrt.; r. se z mladostjo, Levst. (Zb. sp.); — hs.
79842. razstíljati, -am, vb. impf. ad razstlati; auseinanderstreuen: lonice r., Notr.; razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi, Navr. (Let.).
79843. razstı̑łnik, m. = razgrabljeno seno, ki se na travniku suši, Notr.
79844. razstı̑rati, -am, vb. impf. ad razstreti, ausbreiten, ogr.- C.
79845. razstláti, -stę́ljem, vb. pf. auseinanderstreuen, ausstreuen, Notr.; po sobi razstlana slama, Let.; redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
79846. razstòj, -stója, m. der Abstand, die Distanz, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), DZ., nk.
79847. razstȏłpje, n. die Säulenweite, Cig., h. t.- Cig. (T.).
79848. razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
79849. razstǫ́pati se, -am se, vb. impf. ad razstopiti se; auseinandertreten.
79850. razstǫ́piti se, -stǫ̑pim se, vb. pf. 1) auseinandertreten: v krog se r.; — 2) sich spalten, C.
79851. razstrẹ́łən, -łna, adj. Spreng-, Jan. (H.).
79852. razstrẹlíti, -ím, vb. pf. mit einem Schuss zerreißen, zerschießen; sprengen.
79853. razstrẹ́ljati, -am, vb. pf. mit Schüssen zerreißen, zerschießen; sprengen.
79854. razstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. ausbreiten, ogr.- C.
79855. razstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere zerschneiden.
79856. razstrı̑žək, -žka, m. der mit der Schere ausgeführte Schlitz, Cig.
79857. razstròj, -strója, m. die Desorganisation, C.
79858. razstrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. zerrütten: r. telesne moči, Cv.; — desorganisieren, Cig. (T.), Let.- C.
79859. razsúkati, -kam, -čem, vb. pf. auseinanderdrehen; aufdrehen, Cig.
79860. razsúlọ, n. der Schutt, die Trümmer, SlN.- C.
79861. razsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen leck machen; r. se, in Folge der Trockenheit leck werden, zerlechzen; razsušen sod; razsušena zemlja.
79862. razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.
79863. razšatǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. sich in Zelten lagern, Vrt.; ein Lager aufschlagen, (razšot-) Jan. (H.).
79864. razščę̑tkati, -am, vb. pf. = razkrtačiti, Gor.
79865. razščípati, -am, -pljem, vb. pf. durch Kneipen trennen, zerkneipen.
79866. razščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen trennen, zerkneipen.
79867. razšę́mati, -am, vb. pf. entlarven, Mur.
79868. razšę́miti, -šę̑mim, vb. pf. = razšemati, Cig.; r. se, sich demaskieren, Zora.
79869. razšepę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = razčeperiti, razšopiriti, C.
79870. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
79871. razšíljati, -am, vb. impf. ad razslati; auseinanderschicken, ogr.- C.
79872. razšíniti, -šı̑nem, vb. pf. zerschellen ( intr.), V.-Cig.
79873. razšı̑r, m. die Ausbreitung, die Ausdehnung, Mur., Cig., Jan., DZ.
79874. razšírən, -rna, adj. 1) Ausdehnungs-: razšı̑rna moč, die Ausdehnungskraft, Cig.; — 2) = obširen, Jan.
79875. razširı̑telj, m. der Verbreiter, ogr.- Valj. (Rad).
79876. razšíriti, -šı̑rim, vb. pf. breiter machen; cesto, hlače r.; — ausbreiten, verbreiten: r. krivo vero; — ulomek r., einen Bruch erweitern, Cel. (Ar.); — r. se, breiter, weiter werden; mesto se je razširilo; sich ausbreiten; kriva vera se je razširila.
79877. razširjáłən, -łna, adj. erweiternd, Erweiterungs-: razširjȃłne stavbe, DZ.
79878. razširjȃtelj, m. der Verbreiter, SlN., Zora.
79879. razšírjati, -am, vb. impf. ad razširiti.
79880. razšírnost, f. die Ausdehnung, Jan., Žnid.
79881. razškatláti, -ȃm, vb. pf. zerrütten, Dol.; razškatlan most, Nov.
79882. razšklendráti, -ȃm, vb. pf. durch Schneiden verunstalten, V.-Cig.
79883. razškrábati, -am, vb. pf. zerkratzen, Cig.
79884. razškrȃpljati, -am, vb. impf. ad razškropiti, Jan. (H.).
79885. razškrébati, -am, vb. pf. zerrütten: razškrebana hiša, ein zerrüttetes, zerfallenes Haus, razškrebana posoda, leckes Geschirr, BlKr.
79886. razškrnjáti, -ȃm, vb. pf. zernagen, zerkratzen, Cig.

   79.287 79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887 79.987 80.087 80.187  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani