v (79.687-79.786)

79687. razpròj, -prója, m. 1) die Ausstreckung, die Erweiterung, Mur., Vod. (Bab.); — 2) vezilni r., der Stickrahmen, Jan.
79688. razprǫ́jati, -am, vb. impf. ad razprojiti, Mur., Vod. (Bab.).
79689. razprójiti, -prǫ́jim, vb. pf. auseinanderbreiten, ausdehnen, V.-Cig., M.; pri nobenem narodu ni bila vampirska vraža tako razprojena, LjZv.
79690. razpròst, -prǫ́sta, m. die Lösung, (tudi: rázprost) Erj. (Min.).
79691. razprostı̑rati, -am, vb. impf. ad razprostreti; ausbreiten; plahte po tleh r.; — r. se, sich ausbreiten; ob reki se polje razprostira.
79692. razprostíti, -ím, vb. pf. 1) ausbreiten, Svet. (Rok.); — 2) auflösen, Erj. (Min.); med v (na) vodi r., Svet. (Rok.); — r. se, sich auflösen: sol se na vodi razprosti, Erj. (Min.).
79693. razprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. erweitern, C.
79694. razprostrániti, -ȃnim, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten, verbreiten, Mur., Cig., Jan., nk.; razprostranjene rudnine, Erj. (Min.); erweitern, Dict., Mur., Cig., Jan.; — r. se, sich ausbreiten, sich verbreiten, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
79695. razprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten; Volk je svoj gobec razprostrl ("razpresterel"), Danj. (Posv. p.); prava čast božja človeku srce razprostre, Ravn.- Valj. (Rad).
79696. razpršíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; — r. se, zerstieben, sich zerstreuen; — r. se, zerknistern, Erj. (Min.).
79697. razpŕtati, -am, vb. pf. die Bürde vom Rücken abnehmen, entbürden: r. kaj ali koga, Cig.
79698. razpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = razprtati, Cig., Jan.; razprtil bi rad breme, ki me teži, Zv.; r. se, sich einer Bürde entladen, Cig.
79699. razpŕtje, n. der Zwist, die Zwietracht, Cig.
79700. razpúhəł, -hla, adj. aufgedunsen: razpuhle ustnice, LjZv.; locker: gramoz je iz konca na novih cestah še razpuhel, Levst. (Cest.).
79701. razpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. auseinanderhauchen; — verpuffen, Cig.
79702. razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.
79703. razpúkati, -am, vb. pf. auseinanderzupfen, zerzupfen, Cig.
79704. razpúliti, -im, vb. pf. zerrupfen.
79705. razpȗst, m. die Auflösung (einer Versammlung, eines Vereines etc.), Cig., Jan., nk.
79706. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
79707. razpúščati, -am, vb. impf. ad razpustiti.
79708. razpuščeníca, f. ein nichtsnutziges Weib, Rez.- Baud.
79709. razpuščeník, m. der Taugenichts, Rez.- Baud.
79710. razráhati, -am, vb. pf. zerzausen, Jan.
79711. razrahljáti, -ȃm, vb. pf. auflockern; r. posteljo, zemljo.
79712. razrȃst, f. die Verzweigung, Cig.; najbolj prosta razrast deblom je vilasta, Tuš. (B.).
79713. razrástati se, -am se, vb. impf. = razraščati se, nk.
79714. razrȃstək, -tka, m. 1) der Beihalm, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — 3) der Ausläufer eines Gebirges, Cig., Jan.
79715. razrásti se, -rástem se, vb. pf. auseinanderwachsen, sich beim Wachsen ausbreiten, sich vermehren; — gehörig auswachsen, erwachsen.
79716. razráščati se, -am se, vb. impf. ad razrasti se.
79717. razráziti, -rȃzim, vb. pf. zerritzen, Cig.
79718. razrę́bati, -bam, -bljem, vb. pf. zernagen, Cig.; r. skorjo, Notr.
79719. razréči, -réčem, vb. pf. widerrufen: odobrilo r., Levst. (Pril.).
79720. razrẹ̑čje, n. der Unterdialect, h. t.- Cig. (T.).
79721. razrèd, -rę́da, m. die Classe, die Kategorie, Cig., Jan., nk.; — rus.
79722. razrę̑dba, f. die Anordnung, die Gliederung, Cig., Jan.; porazna ali horizontalna r. naše zemlje, Jes.; die Classification, Cig., Jan., Cig. (T.).
79723. razrẹ́dčanje, n. die Verdünnung, Jan. (H.).
79724. razrẹ́dčati, -am, vb. impf. ad razredčiti; verdünnen, Jan. (H.).
79725. razrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. verdünnen, Jan. (H.).
79726. razrę́dən, -dna, adj. Classen-, Cig., Jan., nk.
79727. razredı̑telj, m. der Eintheiler, der Anordner, Jan. (H.).
79728. 1. razredíti, -ím, vb. pf. reihen, ordnen, classificieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — r. se, sich in Ordnung stellen, sich rangieren, Jan. (H.).
79729. 2. razrẹ́diti, -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.
79730. razredíti se, -ím se, vb. pf. dick, fett werden, C.
79731. razrę̑dnica, f. das Classenbuch, Jan. (H.).
79732. razrę̑dnik, m. der Classenlehrer, der Ordinarius, Jan., nk.
79733. razrę́gniti se, -rę̑gnem se, vb. pf. bersten, Cig., C.; ježica se razregne, C.
79734. razrẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad razreči; widerrufen: javno r. svoje napačne misli, Zv.
79735. razrẹšílọ, n. die Auflösung einer Aufgabe, Cig. (T.).
79736. razrẹ́šiti, -im, vb. pf. lösen, losbringen; r. dva psa, ki sta se popadla; entwirren; vozel r., Gor.; — ( pren.) homatijo r., Slom.; (eine Aufgabe) lösen, Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — = rešiti, erledigen, entscheiden, Jan. (H.).
79737. razrẹ̑za, f. die Schnittöffnung, Jan. (H.).
79738. razrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zerschneiden; na drobne kosce kaj r.
79739. razrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. zerschnitzeln.
79740. razríniti, -rı̑nem, vb. pf. auseinanderschieben.
79741. razríti, -rı̑jem, vb. pf. auseinanderwühlen, zerwühlen.
79742. razročílọ, n. poslednje r. = oporoka, das Testament, C.
79743. razročíti, -ím, vb. pf. letztwillige Verfügungen treffen, testieren, C., Raič ( Let.).
79744. razròd, -rǫ́da, m. der Volksstamm, Mur., Ravn., nk.; das Geschlecht, Jan. (H.).
79745. razrǫ̑dək, -dka, m. die Spielart (in der Naturgeschichte), Cig.
79746. razrojíti se, ** -ím se, vb. pf. recht ins Schwärmen kommen, Cig.
79747. razrušȃj, m. der Einsturz, Cig.
79748. razrúšati, -am, vb. impf. ad razrušiti, ogr.- Let.
79749. razrȗšba, f. die Zerstörung, Cig.
79750. razrúšən, -šna, adj. zerstörbar, Cig. (T.).
79751. razrušína, f. der Schutt, C.; — die Ruine, Bes.
79752. razrúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, umreißen; — mir r., den Frieden stören, Jan. (H.); — r. se, einstürzen, zerfallen.
79753. razrušník, m. 1) der Zerstörer, Cig.; — 2) plug r., der Exstirpator, Nov.
79754. razrutína, f. = razdrtina: razrutine na strehi od vetra, Fr.- C.; — prim. razrvati.
79755. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
79756. razsàj, -sája, m. = razsaja, Jan., Zora.
79757. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
79758. razsájati, -am, vb. impf. ad razsaditi; 1) entstielen, Dol.; — 2) toben; pijanci razsajajo po krčmi; — wüthen; vihar razsaja; bolezen razsaja.
79759. razsápəł, -pla, adj. razsaplo drevo, ein eisklüftiger Baum, Poh.
79760. razsébe, adv. = raz sebe, narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.).
79761. razsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Z.; — r. se, sich trennen, auseinandergehen, Let., Nov.
79762. razsę̑bnik, m. die Brunelle (prunella), Cig., Medv. (Rok.).
79763. razsę́bniti, -sę̑bnem, vb. pf. auseinandergehen: drevo razsebne, C.
79764. razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); ( prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.
79765. razsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln; konja r., Mur., Cig.
79766. razsẹdlína, f. die Kluft, Cig., Jan., Cig. (T.).
79767. razsę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.
79768. razsę́glost, ** f. die Ausdehnung, Jan.
79769. razsəhníti se, -sáhnem se, vb. pf. 1) = razsušiti se, Cig.; razsehnilo se je, = zemlja je razsušena, razprezana, Vrt.; — 2) ausgezehrt werden, Mur.
79770. razsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. säend zerstreuen; — zerstreuen, ausstreuen; ( fig.) verbreiten.
79771. razsẹkáč, m. der Hartmeißel, Cig., Vrt.
79772. razsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zerhacken; r. kaj na drobne kosce; r. zaklano živinče.
79773. razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.
79774. razsẹ́lina, f. die Kluft, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — stsl., hs.
79775. razséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) ringsherum ansiedeln, Mur.; — r. se, sich ringsherum ansiedeln, Let., LjZv.; — 2) entvölkern, Cig. (T.).
79776. razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; ( hs., stsl.).
79777. razsežȃj, m. die Ausdehnung, der Umfang, Cig. (T.), DZ., Vrt.; v takem razsežaju, DZ.; — po vsem razsežaju vinarstva, auf dem gesammten Gebiete des Weinbaues, DZ.; v razsežaju glavnega poveljstva, nk.
79778. razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
79779. razsę̑žje, n. die Ausdehnung, der Umfang, das Gebiet, Cig. (T.); r. jezika, das Sprachgebiet, Cig. (T.).
79780. razsę́žnost, f. die Ausgedehntheit, Dol., nk.; — die Ausdehnung, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
79781. razsijáti, -sı̑jem, vb. pf. 1) erleuchten, Jan.; — 2) r. se, erstrahlen, Levst. (Zb. sp.).
79782. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
79783. razsìp, -sípa, m. 1) der Zerfall, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.; die Ruine, Cig., Jan.
79784. razsipáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
79785. razsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.- Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln ( v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — ( vb. pf. = razsuti, Št.).
79786. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.

   79.187 79.287 79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887 79.987 80.087  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani