Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (79.587-79.686)
-
razpǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. zerspringen, bersten, platzen; explodieren; — tudi: r. se.
-
razpǫ̑čnica, f. die Spaltenhöhle, Jan. (H.).
-
razpodíti, -ím, vb. pf. auseinandertreiben; — r. se, zerstieben, sich zerstreuen: Razpodite se, megličice! Npes.
-
razpognáti, -žénem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten auseinandertreiben, Mur.
-
razpǫ́jati, -am, vb. impf. ad razpoditi, Jarn.
-
razpòk, -pǫ́ka, m. 1) = razpoka, der Sprung, der Riss, die Spalte, Dict., Mur., Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) die Explosion, DZ.
-
razpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. nach und nach zerspringen, Sprünge bekommen; zemlja je razpokala; — tudi: r. se; razpokan, voll Sprünge, Risse.
-
razpǫ́kəł, -kla, adj. geborsten: razpokla granata, Zora; — = razpokan, Jan.
-
razpoklína, f. der Sprung, der Riss, Cig., Jan., C.; — die Kluft, C.
-
razpǫ́kniti, -pǫ̑knem, vb. pf. bersten, zerspringen.
-
rázpoł, -póla, m. die Gattung, DZ., Nov.; vknjižbe vsakega razpola, DZ.; die Kategorie, Levst. (Cest.).
-
razpolȃga, f. die Verfügung, die Disposition, nk.
-
razpolȃganje, n. das Disponieren, die Verfügung(en), nk.; dati, biti na r., zur Verfügung stellen, stehen, nk.
-
razpolȃgati, -am, vb. impf. ad razpoložiti; 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; — 2) r. s čim, über etwas verfügen, nk.
-
razpółən, -łna, adj. Gattungs-, Levst. (Zb. sp.).
-
razpolíti, -ím, vb. pf. = razpoloviti, M.
-
razpològ, -lǫ́ga, m. die Verfügung, DZ.
-
razpolǫ̑ga, f. die Verfügung: na razpologo dajati, zur Verfügung stellen, Levst. (Pril.).
-
razpoložȃj, m. die Stimmung (des Gemüthes), Jan. (H.).
-
razpolǫ́žən, -žna, adj. verfügbar, Jan. (H.).
-
razpoložénost, f. die Stimmung (des Gemüthes), nk.
-
razpoložílọ, n. die Verfügung, DZ.; na r., zur Verfügung, DZ.
-
razpoložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; spiski so razpoloženi (liegen zur Einsicht auf), Cig.; r. se, sich lagern: r. se po gorki peči po dolgem, Jurč.; — 2) razpoložen, gestimmt, aufgelegt, disponiert, Mur., nk.
-
razpolǫ́žnost, f. die Verfügbarkeit, die Disponibilität, Jan. (H.).
-
razpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. auseinandergehen, zerfallen, Mur.; — prim. razplezniti se.
-
razpòn, -póna, m. der Spannrahmen: vezilni r., der Stickrahmen, Jan. (H.).
-
razpopásti, -pádem, vb. pf. plündern: blago r., Škrinj.- Valj. (Rad).
-
razpòr, *** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.
-
1. rázpora, f. die Spreizstange, die Sperrleiste (am Rüstwagen), Jan.
-
2. razpọ̑ra, f. = razporec, Jan.
-
razpọ̑rəc, -rca, m. der Schlitz, Cig., Jan., DZ.
-
razporę̑dba, f. die Anordnung, die Disposition, Jan. (H.); r. besed, die Wortstellung, Jan. (H.).
-
razporedíti, -ím, vb. pf. in Ordnung bringen, anordnen, nk.; disponieren, Jan.
-
razporę́jati, -am, vb. impf. ad razporediti, nk.
-
razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
-
razporjati, -am, vb. pf., Jan. (H.), pogl. razprati (-porjem).
-
razporǫ̑čən, -čna, adj. Ehescheidungs-: razporočno pismo, der Scheidebrief, Jan.
-
razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
razporǫ̑ka, f. die Ehescheidung, Jan., nk.
-
razposadíti, -ím, vb. pf. 1) jedem den gehörigen Sitz anweisen; r. goste okoli mize; — 2) razposajen, ausgelassen, muthwillig; r. otrok.
-
razposámiti, -im, vb. pf. vereinzeln, Jan. (H.).
-
razposẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad razposesti se.
-
razposéliti, -sę́lim, vb. pf. (an verschiedenen Orten) ansiedeln.
-
razposẹ́sti se, -sẹ́dem se, vb. pf. sich auf die Plätze setzen: gostje so se razposedli.
-
razposlaníca, f. das Rundschreiben, Jan.
-
razposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten schicken, aussenden, versenden; r. ljudi po deželi; r. pisma.
-
razposǫ́diti, -im, vb. pf. an Verschiedene ausleihen; razposodil sem vse, kar sem imel.
-
razposǫ́jati, -am, vb. impf. ad razposoditi.
-
razposojílọ, n. = razposojeni denar, Jan. (H.).
-
razpošiljáč, m. der Versender, der Spediteur, DZ.
-
razpošiljáłən, -łna, adj. Versendungs-, Speditions-, Cig., Jan.
-
razpošiljȃłnica, f. das Expeditionslocale, die Spedition, Cig., Jan.
-
razpošíljanje, n. das Aussenden, das Versenden.
-
razpošíljati, -am, vb. impf. ad razposlati.
-
razpǫ́t, -pǫ́ta, m. der Scheideweg, Dict., C., Trub.
-
razpotę́gniti se, -nem se, vb. pf. = raztegniti se: vstal je in se razpotegnil, Jurč.
-
razpǫ̑tək, -tka, m. = razpot, Hip. (Orb.).
-
razpotəkníti, -táknem, vb. pf. an verschiedenen Orten hineinstecken: ( pren.) unterbringen: najdence po hišah, vojake na stan r., Levst. (Nauk); skrivši r. se po puščavi, sich in der Wüste verstecken, Dalm.
-
razpǫ́tən, -tna, adj. Scheideweg-, M.
-
razpotíšče, n. = razpotje, C.
-
1. razpǫ́titi, -im, vb. pf. von einem Vorhaben abbringen, abwendig machen, Notr.
-
2. razpotíti, -ím, vb. pf. schwitzen machen, Jan.; r. se, in Schweiß gerathen.
-
razpǫ̑tje, n. die Wegescheide, der Scheideweg; na razpotju sedi sreča, = das Glück ist veränderlich, Mur.
-
razpǫ̑tnik, m. 1) der am Scheideweg Wohnende, Jarn.; — 2) das Findelkind, Mur.
-
razpoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) klar erkennen, Mur.; natanko razvideti in razpoznati, einen klaren Einblick gewinnen, Levst. (Nauk); r., kakšna je bolezen, Levst. (Nauk); — r. se, sich orientieren, Jan. (H.); — 2) unterscheiden, Mur., Cig., Jan.; r. kaj od česa, Vrt.
-
razprȃnje, n. r. (v zemlji), die Erdöffnung, Dict.
-
razprȃskati, -am, vb. pf. zerkratzen; r. komu obraz; — aufkratzen; r. mozolj.
-
razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.
-
razprášati, -am, vb. pf. verhören, Vod. (Izb. sp.).
-
razpráščiti, -prȃščim, vb. pf. zerreißen, ogr.- M.
-
razprašíti, -ím, vb. pf. zerstäuben; — auseinanderjagen, zersprengen, Cig., Jan.; — r. se, zerstieben.
-
razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
-
razprẹ́čati, -am, vb. pf. (die Haare) abtheilen: lasje lepo razprečani in razčesani, Str.
-
razprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen, abspannen, Cig., Jan.
-
razprẹ́čiti, -im, vb. pf. r. noge, die Füße auseinandersperren, Mur.; = r. se, Let.
-
razprẹ̑čkati, -am, vb. pf. abtheilen (von den Haaren): r. si lase, Z.
-
razpredẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Abtheilung, nk.; — die Colonne, die Rubrik, DZkr.
-
razpredẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung: poseben r. prisilne delarnice, Levst. (Nauk); — die Rubrik, DZ.
-
razpredẹ́łən, -łna, adj. tabellarisch, Jan. (H.).
-
razpredẹlíti, -ím, vb. pf. abtheilen, nk.; — parcellieren, DZ.; — rubricieren, Jan. (H.).
-
razpredẹ̑łnica, f. die Tabelle, Levst. (Močv.); kazenske razpredelnice, Strafregister, DZ.
-
razprę̑ga, f. das Ausspannen, Cig., vzhŠt.- C.
-
razprę́gati, -am, vb. impf. ad razpreči; ausspannen, Cig., Jan.
-
razpreglèd, -glę́da, m. die Evidenz, DZ., nk.; na razpregledu imeti, Levst. (Nauk).
-
razpreglę́dən, -dna, adj. Evidenz-: razpreglę̑dni predpis, die Evidenzvorschrift, DZkr.; — übersichtlich, Nov., nk.
-
razpreglę̑dnica, f. das Register, Jan. (H.).
-
razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.
-
razprẹ̑ma, f. die Abrüstung, Cig. (T.), DZ.
-
razprę́sti, -prę́dem, vb. pf. = razsnovati, ausspinnen ( fig.), Jan.; r. kako reč, Jan.
-
razprestrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. razprostreti.
-
razprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) auseinandersperren, auseinanderspreizen, Jarn., Cig., Jan.; r. roke, Npr.-Krek; z razprtimi nogami sedeti, Št.- C.; — pismena r., die Lettern durchschießen, Cig. (T.); z razprtimi pismeni, nk.; — 2) auseinanderbringen, entzweien, verfeinden; — r. se, sich entzweien.
-
razprę́zati, -am, vb. impf. = razpregati.
-
razprę́zati se, -am se, vb. pf. aufspringen, sich öffnen (von Samenkapseln), Cig.; lan se je razprezal, Polj.; — razprezan, voll Sprünge: razprezana zemlja, Vrt.; razprezan kamen, ein durchwitterter Stein, Cig.; razprezani črevlji, aufgetrennte Stiefel, Zora.
-
razpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) zerstieben, Cig.; — 2) zerstieben machen, zersprengen, Cig.; r. opozicijo, Pavl.; — r. se, zerstieben, auseinanderfahren, Cig., Jan., Vrt.; vedomci so se takoj razprhnili, kadar se jim je bližala kmetica, LjZv.; — 3) durchmodern, Cig.
-
razprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. die Freundschaft lösen, entfremden, Cig. (T.); — r. se, die gegenseitige Freundschaft aufheben, Cig.
-
razpȓja, f. der Zwist, C.
-
razprọ̑daj, m. die Absetzung der Ware, Cig.
-
razprodȃja, f. der Ausverkauf.
-
razprodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad razprodati; alles feil haben, ausverkaufen.
-
razprodáti, -dám, vb. pf. ausverkaufen, vollständig absetzen; razprodan, ausverkauft, vergriffen.
79.087 79.187 79.287 79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887 79.987
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani