Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (79.487-79.586)


  1. raznorámən, -mna, adj. ungleicharmig, Cig. (T.).
  2. raznoròb, -rǫ́ba, adj. ungleichkantig, Cig. (T.).
  3. raznòs, -nósa, m. der Abraum ( mont.), Jan. (H.).
  4. raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.
  5. raznosrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  6. ráznost, f. die Verschiedenheit, die Ungleichheit; slovanščina se je razcepila v raznost, Levst. (Nauk).
  7. raznostràn, -strána, adj. ungleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  8. raznostraníčən, -čna, adj. ungleichseitig, Cel. (Geom.).
  9. raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
  10. raznotę̑r, adj. verschiedenartig.
  11. raznotę̑rost, f. die Verschiedenartigkeit.
  12. raznotína, f. die Variante, Cig. (T.), DZ., Str.
  13. raznǫ́žən, -žna, adj. säbelbeinig, Erj. (Torb.).
  14. razobẹ́siti, -obẹ̑sim, vb. pf. aushängen; r. perilo; r. zastave.
  15. razobẹ́šati, -am, vb. impf. ad razobesiti.
  16. razoblastíti, -ím, vb. pf. r. koga, jemandem die Gewalt nehmen, Vrt.
  17. razobúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti: razobut, barfuß, Gor.
  18. razodénje, n., pogl. razodevenje, razodetje.
  19. razodẹ̑tək, -tka, m. die Enthüllung, M.
  20. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
  21. razodẹ́tje, n. die Offenbarung; bukve skrivnega razodetja, Guts. (Res.) i. dr.
  22. razohlátiti, -hlȃtim, vb. pf. weiter machen, erweitern, Mur., V.-Cig.
  23. rázor, -ǫ́ra, m. 1) die Ackerfurche; — die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — razori, das Wagengeleise, C.; — 2) die Halde, Met.; — tudi: razòr, -ǫ́ra.
  24. razoráti, -órjem, vb. pf. auseinanderpflügen, aufackern; — zerfurchen; razorana cesta, razoran obraz.
  25. razorǫ́žati, -am, vb. impf. = razoroževati, Jan. (H.).
  26. razorǫ̑žba, f. die Entwaffnung, Cig., C.
  27. razorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. entwaffnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi: -žíti, -ím.
  28. razoznániti, -znȃnim, vb. pf. überall verkünden, Jan., Glas.
  29. razoznánjati, -am, vb. impf. ad razoznaniti, Jan. (H.).
  30. razpàd, -páda, m. der Zerfall, Mur., Cig., Jan., nk.
  31. razpádati, -pȃdam, vb. impf. ad razpasti, zerfallen.
  32. razpadína, f. die Ruine, Jan. (H.).
  33. razpadnína, f. das Zerfallene, M.; das Zersetzungsproduct: r. iz trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  34. razpádniti, -pȃdnem, vb. pf. = razpasti, M.
  35. razpàł, -pála, m. die Erhitzung, Jan. (H.).
  36. razpáliti, -im, vb. pf. entbrennen machen, entzünden; erhitzen, Cig.; — r. se, sich entzünden, Cig., Jan.; entbrennen: ( fig.) upor se je bil razpalil, Levst. (Zb. sp.).
  37. razpȃranəc, -nca, m. divji r., die Alpendistel (carduus alpestris), M.
  38. razpȃranje, n. die Zertrennung; — r. kakega mrliča, die Obduction, Cig., nk.
  39. razpȃrati, -am, vb. pf. zertrennen, auftrennen; r. oblačilo, šiv; r. se, aufgehen ( v. der Naht); hlače so se razparale; — r. truplo, den Leichnam secieren, obducieren, Cig., DZ., DZkr.
  40. razpáriti se, -pȃrim se, vb. pf. durch Verdunsten infolge der Wärme verdorben werden, Dict.
  41. razpásati, -pȃšem, vb. pf. den Gürtel abnehmen, abgürten: r. koga, Mur.; — r. se, sich abgürten, Mur.
  42. razpásti, -pádem, vb. pf. zerfallen.
  43. razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
  44. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
  45. razpášnost, f. die Ausgelassenheit, Dol.; — die Üppigkeit, die Schwelgerei, Raič (Slov.).
  46. razpečȃnje, n. die Umsetzung ( v. Waren).
  47. razpečáti, -ȃm, vb. pf. anbringen, absetzen: r. vse blago.
  48. razpečátiti, -ȃtim, vb. pf. entsiegeln; r. pismo.
  49. razpəčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verthun: posestvo r., Gor.
  50. razpəháti, -ȃm, vb. pf. auseinanderstoßen.
  51. razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.
  52. razpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. auseinanderführen; — nach verschiedenen Seiten leiten; — ausführen ( z. B. ein Thema).
  53. razpę́lọ, n. das Crucifix, Mik., nk.; — tudi: razpélọ, kajk.- Valj. (Rad).
  54. razpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, zu Schaum schlagen; r. milo v skledici, Bes.; jajca raztepsti ali r., Vod. (Izb. sp.); r. se, zu Schaum werden, anschäumen; razpenjeni valovi, schäumende Wogen, Greg.
  55. razpẹnják, m. ein kleiner Baum, dessen Äste an Querstäbe ( z. B. an einer Mauer) ausgespannt werden, M.
  56. razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
  57. razpę̑rnica, f. die Leiterspreize, Jan.
  58. razpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) auseinanderspannen; r. dežnik; r. šator, das Zelt aufschlagen; r. mreže, die Netze zum Fischfang auseinandernehmen u. auswerfen; — roke r., die Hände auseinanderstrecken; z razpetimi rokami ga je sprejel; na križ r., kreuzigen; — 2) aufknöpfen; r. si suknjo.
  59. razpetína, f. die Spannweite, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  60. razpę́tje, n. 1) das Ausspannen; die Kreuzigung, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Wagehalte: roki držati v razpetju, Telov.; — 3) razpetjè, das Crucifix, M., vzhŠt.
  61. rȃzpetnik, m. der Kreuziger, kajk.- Valj. (Rad).
  62. razpháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. zerstampfen, in einer Stampfe zerstoßen.
  63. razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
  64. razpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.).
  65. razpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) auseinanderfeilen, zerfeilen; — 2) = razžagati, Notr.
  66. razpı̑njati, -am, vb. impf. = razpenjati, kajk.- Valj. (Rad).
  67. razpı̑rati, -am, vb. impf. ad razpreti; auseinanderstemmen, ausspreizen, aussperren, Jarn., Cig.
  68. razpìs, -písa, m. die Ausschreibung, Cig., Jan., DZ., nk.; r. službe, dela, nk.; — der Erlass, DZkr.
  69. razpísati, -píšem, vb. pf. ausschreiben, Cig., Jan.; r. službo, delo, nk.
  70. razpisíłən, -łna, adj. Ausschreibungs-: razpisı̑łni rok, der Ausschreibungstermin, DZ.
  71. razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
  72. razpíti se, -píjem se, vb. pf. sich durch den Suff zugrunde richten, Svet. (Rok.).
  73. razplákati se, -kam, -čem se, vb. pf. = razjokati se, Jan. (H.).
  74. razplameníti, -ím, vb. pf. entflammen, Cig., Jan.; — durchglühen ( fig.), Cig., Jan.
  75. razplášiti, -plȃšim, vb. pf. auseinanderscheuchen; volk razplaši ovce, Ravn.
  76. razpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. auseinanderschöpfen, Mur.; — zertheilen: angel božji je doli prišel v peč in plame razplal, Ravn.
  77. razplatíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile zerspalten; poleno r.; breskev, češpljo med palcem in kazavcem r., Št.; — r. srce, Preš.
  78. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
  79. razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
  80. razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.
  81. razplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad razplesti; 1) auseinanderflechten, ein Geflecht auflösen; — 2) entfalten, entwickeln; r. se, sich entwickeln: dejanje se lepo razpleta, nk.
  82. razplę̑tək, -tka, m. die Lösung (einer Verwickelung), Jan. (H.).
  83. razplẹ́zniti se, -plẹ̑znem se, vb. pf. sich zerschleißen, SlN.; — auseinandergehen, bersten: r. se vsled besa, Bes.
  84. razplíniti se, -plı̑nem se, vb. pf. zerfließen: razplinejo se ti hruške po ustih, Vrt.; — auseinandergehen: nasipi so se razplinili, Erj. (Izb. sp.); prim. hs. razplinuti se, zerfließen.
  85. razplíniti se, -im se, vb. pf. verduften, Vrt.; — prim. 2. plin.
  86. razplǫ́čiti, -im, vb. pf. flach machen: r. se, platt gedrückt werden, SlN.
  87. razplòd, -plǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung: v rastlinskem življenju je razplod najzanimivejši, Zv.; — 2) die Nachkommenschaft, (rázplod) Valj. (Rad).
  88. razplǫ̑dba, f. = razplod, Cig., Jan.
  89. razplǫ́dən, -dna, adj. Fortpflanzungs-: razplǫ̑dni organi, Erj. (Izb. sp.).
  90. razplodíłən, -łna, adj. = razploden, DZkr.
  91. razplodíti, -ím, vb. pf. durch Fortpflanzung vermehren, fortpflanzen, Cig., Jan., nk.; r. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, Cig., Jan., nk.
  92. razploskáti, -ȃm, vb. pf. = razpločiti, Šol.
  93. razplósniti, -plǫ̑snem, vb. pf. abplatten, Jan. (H.).
  94. razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
  95. razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
  96. razplȗnkati, -am, vb. pf. (plätschernd eine Flüssigkeit) verschütten, Jan. (H.).
  97. razpobẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten entfliehen, Mur.
  98. razpǫ́cati se, -pǫ̑cam se, vb. pf. Sprünge bekommen, Erj. (Min.).
  99. razpǫ̑ča, f. = razpoka, Mur.
  100. razpǫ́čən, -čna, adj. explodierbar: razpočne stvari, kroglice, Levst. (Nauk).

   78.987 79.087 79.187 79.287 79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA