Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (79.487-79.586)
-
raznorámən, -mna, adj. ungleicharmig, Cig. (T.).
-
raznoròb, -rǫ́ba, adj. ungleichkantig, Cig. (T.).
-
raznòs, -nósa, m. der Abraum ( mont.), Jan. (H.).
-
raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.
-
raznosrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
ráznost, f. die Verschiedenheit, die Ungleichheit; slovanščina se je razcepila v raznost, Levst. (Nauk).
-
raznostràn, -strána, adj. ungleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
raznostraníčən, -čna, adj. ungleichseitig, Cel. (Geom.).
-
raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
-
raznotę̑r, adj. verschiedenartig.
-
raznotę̑rost, f. die Verschiedenartigkeit.
-
raznotína, f. die Variante, Cig. (T.), DZ., Str.
-
raznǫ́žən, -žna, adj. säbelbeinig, Erj. (Torb.).
-
razobẹ́siti, -obẹ̑sim, vb. pf. aushängen; r. perilo; r. zastave.
-
razobẹ́šati, -am, vb. impf. ad razobesiti.
-
razoblastíti, -ím, vb. pf. r. koga, jemandem die Gewalt nehmen, Vrt.
-
razobúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti: razobut, barfuß, Gor.
-
razodénje, n., pogl. razodevenje, razodetje.
-
razodẹ̑tək, -tka, m. die Enthüllung, M.
-
razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
-
razodẹ́tje, n. die Offenbarung; bukve skrivnega razodetja, Guts. (Res.) i. dr.
-
razohlátiti, -hlȃtim, vb. pf. weiter machen, erweitern, Mur., V.-Cig.
-
rázor, -ǫ́ra, m. 1) die Ackerfurche; — die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — razori, das Wagengeleise, C.; — 2) die Halde, Met.; — tudi: razòr, -ǫ́ra.
-
razoráti, -órjem, vb. pf. auseinanderpflügen, aufackern; — zerfurchen; razorana cesta, razoran obraz.
-
razorǫ́žati, -am, vb. impf. = razoroževati, Jan. (H.).
-
razorǫ̑žba, f. die Entwaffnung, Cig., C.
-
razorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. entwaffnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi: -žíti, -ím.
-
razoznániti, -znȃnim, vb. pf. überall verkünden, Jan., Glas.
-
razoznánjati, -am, vb. impf. ad razoznaniti, Jan. (H.).
-
razpàd, -páda, m. der Zerfall, Mur., Cig., Jan., nk.
-
razpádati, -pȃdam, vb. impf. ad razpasti, zerfallen.
-
razpadína, f. die Ruine, Jan. (H.).
-
razpadnína, f. das Zerfallene, M.; das Zersetzungsproduct: r. iz trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
-
razpádniti, -pȃdnem, vb. pf. = razpasti, M.
-
razpàł, -pála, m. die Erhitzung, Jan. (H.).
-
razpáliti, -im, vb. pf. entbrennen machen, entzünden; erhitzen, Cig.; — r. se, sich entzünden, Cig., Jan.; entbrennen: ( fig.) upor se je bil razpalil, Levst. (Zb. sp.).
-
razpȃranəc, -nca, m. divji r., die Alpendistel (carduus alpestris), M.
-
razpȃranje, n. die Zertrennung; — r. kakega mrliča, die Obduction, Cig., nk.
-
razpȃrati, -am, vb. pf. zertrennen, auftrennen; r. oblačilo, šiv; r. se, aufgehen ( v. der Naht); hlače so se razparale; — r. truplo, den Leichnam secieren, obducieren, Cig., DZ., DZkr.
-
razpáriti se, -pȃrim se, vb. pf. durch Verdunsten infolge der Wärme verdorben werden, Dict.
-
razpásati, -pȃšem, vb. pf. den Gürtel abnehmen, abgürten: r. koga, Mur.; — r. se, sich abgürten, Mur.
-
razpásti, -pádem, vb. pf. zerfallen.
-
razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
-
razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
-
razpášnost, f. die Ausgelassenheit, Dol.; — die Üppigkeit, die Schwelgerei, Raič (Slov.).
-
razpečȃnje, n. die Umsetzung ( v. Waren).
-
razpečáti, -ȃm, vb. pf. anbringen, absetzen: r. vse blago.
-
razpečátiti, -ȃtim, vb. pf. entsiegeln; r. pismo.
-
razpəčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verthun: posestvo r., Gor.
-
razpəháti, -ȃm, vb. pf. auseinanderstoßen.
-
razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.
-
razpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. auseinanderführen; — nach verschiedenen Seiten leiten; — ausführen ( z. B. ein Thema).
-
razpę́lọ, n. das Crucifix, Mik., nk.; — tudi: razpélọ, kajk.- Valj. (Rad).
-
razpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, zu Schaum schlagen; r. milo v skledici, Bes.; jajca raztepsti ali r., Vod. (Izb. sp.); r. se, zu Schaum werden, anschäumen; razpenjeni valovi, schäumende Wogen, Greg.
-
razpẹnják, m. ein kleiner Baum, dessen Äste an Querstäbe ( z. B. an einer Mauer) ausgespannt werden, M.
-
razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
-
razpę̑rnica, f. die Leiterspreize, Jan.
-
razpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) auseinanderspannen; r. dežnik; r. šator, das Zelt aufschlagen; r. mreže, die Netze zum Fischfang auseinandernehmen u. auswerfen; — roke r., die Hände auseinanderstrecken; z razpetimi rokami ga je sprejel; na križ r., kreuzigen; — 2) aufknöpfen; r. si suknjo.
-
razpetína, f. die Spannweite, h. t.- Cig. (T.), DZ.
-
razpę́tje, n. 1) das Ausspannen; die Kreuzigung, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Wagehalte: roki držati v razpetju, Telov.; — 3) razpetjè, das Crucifix, M., vzhŠt.
-
rȃzpetnik, m. der Kreuziger, kajk.- Valj. (Rad).
-
razpháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. zerstampfen, in einer Stampfe zerstoßen.
-
razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
-
razpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.).
-
razpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) auseinanderfeilen, zerfeilen; — 2) = razžagati, Notr.
-
razpı̑njati, -am, vb. impf. = razpenjati, kajk.- Valj. (Rad).
-
razpı̑rati, -am, vb. impf. ad razpreti; auseinanderstemmen, ausspreizen, aussperren, Jarn., Cig.
-
razpìs, -písa, m. die Ausschreibung, Cig., Jan., DZ., nk.; r. službe, dela, nk.; — der Erlass, DZkr.
-
razpísati, -píšem, vb. pf. ausschreiben, Cig., Jan.; r. službo, delo, nk.
-
razpisíłən, -łna, adj. Ausschreibungs-: razpisı̑łni rok, der Ausschreibungstermin, DZ.
-
razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
-
razpíti se, -píjem se, vb. pf. sich durch den Suff zugrunde richten, Svet. (Rok.).
-
razplákati se, -kam, -čem se, vb. pf. = razjokati se, Jan. (H.).
-
razplameníti, -ím, vb. pf. entflammen, Cig., Jan.; — durchglühen ( fig.), Cig., Jan.
-
razplášiti, -plȃšim, vb. pf. auseinanderscheuchen; volk razplaši ovce, Ravn.
-
razpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. auseinanderschöpfen, Mur.; — zertheilen: angel božji je doli prišel v peč in plame razplal, Ravn.
-
razplatíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile zerspalten; poleno r.; breskev, češpljo med palcem in kazavcem r., Št.; — r. srce, Preš.
-
razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
-
razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
-
razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.
-
razplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad razplesti; 1) auseinanderflechten, ein Geflecht auflösen; — 2) entfalten, entwickeln; r. se, sich entwickeln: dejanje se lepo razpleta, nk.
-
razplę̑tək, -tka, m. die Lösung (einer Verwickelung), Jan. (H.).
-
razplẹ́zniti se, -plẹ̑znem se, vb. pf. sich zerschleißen, SlN.; — auseinandergehen, bersten: r. se vsled besa, Bes.
-
razplíniti se, -plı̑nem se, vb. pf. zerfließen: razplinejo se ti hruške po ustih, Vrt.; — auseinandergehen: nasipi so se razplinili, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razplinuti se, zerfließen.
-
razplíniti se, -im se, vb. pf. verduften, Vrt.; — prim. 2. plin.
-
razplǫ́čiti, -im, vb. pf. flach machen: r. se, platt gedrückt werden, SlN.
-
razplòd, -plǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung: v rastlinskem življenju je razplod najzanimivejši, Zv.; — 2) die Nachkommenschaft, (rázplod) Valj. (Rad).
-
razplǫ̑dba, f. = razplod, Cig., Jan.
-
razplǫ́dən, -dna, adj. Fortpflanzungs-: razplǫ̑dni organi, Erj. (Izb. sp.).
-
razplodíłən, -łna, adj. = razploden, DZkr.
-
razplodíti, -ím, vb. pf. durch Fortpflanzung vermehren, fortpflanzen, Cig., Jan., nk.; r. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, Cig., Jan., nk.
-
razploskáti, -ȃm, vb. pf. = razpločiti, Šol.
-
razplósniti, -plǫ̑snem, vb. pf. abplatten, Jan. (H.).
-
razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
-
razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
-
razplȗnkati, -am, vb. pf. (plätschernd eine Flüssigkeit) verschütten, Jan. (H.).
-
razpobẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten entfliehen, Mur.
-
razpǫ́cati se, -pǫ̑cam se, vb. pf. Sprünge bekommen, Erj. (Min.).
-
razpǫ̑ča, f. = razpoka, Mur.
-
razpǫ́čən, -čna, adj. explodierbar: razpočne stvari, kroglice, Levst. (Nauk).
78.987 79.087 79.187 79.287 79.387 79.487 79.587 79.687 79.787 79.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani