Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (79.287-79.386)

  1. razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.
  2. razleskáti, -ȃm, vb. pf. zerknacken, Cig.
  3. razléskniti, -lę̑sknem, vb. pf. zerknacken, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.).
  4. razlẹ́sti se, -lẹ̑zem se, vb. pf. auseinanderkriechen; raki so se razlezli; — auseinandergehen ( z. B. von Teig, Öl); — zidovje se razleze = razpade, Jurč.; — sich verbreiten, um sich greifen: bolezen se razleze, Jan.; pohujšanje se je razlezlo, Jap. (Prid.).
  5. razlèt, -lę́ta, m. die Explosion, Cig. (T.), DZ.
  6. razlẹ́tati se, -lẹ̑tam se, vb. impf. ad razleteti se.
  7. razlę́tən, -tna, adj. Explosions-, nk.
  8. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
  9. razlı̑čək, -čka, m. die Abart, die Spielart, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  10. razlíčən, -čna, adj. ungleichartig, verschieden.
  11. razlı̑čica, f. die Variation, die Abart: mnogobrojne barvne različice, Žnid.
  12. razlı̑čje, n. die Verschiedenheit, der Contrast, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. razlíčnost, f. die Verschiedenheit.
  14. razlíjati, -am, vb. impf. ad razliti, = razlivati.
  15. razlı̑ka, f. der Unterschied, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razlika mika, Zv.; — rázlika, kajk.- Valj. (Rad).
  16. razlı̑tək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.
  17. razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.- Valj. (Rad).
  18. razlízati, -žem, vb. pf. zerlecken.
  19. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
  20. razlǫ̑č, m. = razloček, ogr.- C.
  21. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
  22. razlǫ̑čba, f. die Absonderung, Cig.
  23. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
  24. razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
  25. razločeník, m. der Ketzer, Krelj.
  26. razlǫ́čenje, n. 1) die Trennung, (razločenjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Unterscheidung, kajk.- Valj. (Rad).
  27. razločíłən, -łna, adj. unterscheidend, Unterscheidungs-, nk.; razločı̑łnọ znamenje, DZ.
  28. razločílọ, n. das Unterscheidungszeichen, Cig., DZ.
  29. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  30. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
  31. razlǫ́čnost, f. 1) die Deutlichkeit; — 2) die Verschiedenheit, Cig.
  32. razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.
  33. razlǫ̑ga, f. die Auslage, der Auslagekasten, Jan. (H.).
  34. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  35. razlǫ̑ka, f. 1) die Trennung, C.; — 2) die Unterscheidung, C., kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Entscheidung, Cig. (T.), DZ.
  36. razlòm, -lǫ́ma, m. das Entzweibrechen, der Bruch, Cig.
  37. razlomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm zerbrechen, zersprengen, Cig.
  38. razlǫ̑mək, -mka, m. das Bruchstück, M.
  39. razlómən, -mna, adj. brechbar, zerbrechlich, Jan. (H.).
  40. razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen ( intr.).
  41. razlómnost, f. die Brechbarkeit, die Zerbrechlichkeit, Jan. (H.).
  42. razlǫ̑tək, -tka, m. = razloček, Trub., Krelj- Mik.
  43. razlǫ̑žba, f. 1) die Auslage, die Ausstellung, Jan. (H.); — 2) die Darstellung, die Erklärung, Cig. (T.), DZ.
  44. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
  45. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
  46. razložník, m. der Aussteller, C.
  47. razlǫ́žnost, f. die Verständlichkeit, die Deutlichkeit, Mur., Cig.
  48. razlúčati, -am, vb. pf. auseinanderschleudern, zerschleudern.
  49. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  50. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
  51. razmȃgati se, -am se, vb. impf. ad razmoči se; zunehmen, stärker werden: ogenj, bolezen se razmaga, Cig.
  52. razmagnētiti, -im, vb. pf. entmagnetisieren, Cig. (T.).
  53. razmàh, -máha, m. die Schwingungsweite, die Amplitude ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., LjZv.; dober r. imeti, gut auswerfen (vom Perpendikel), Cig.
  54. razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.
  55. razmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. peroti r., die Flügel ausbreiten, SlN.
  56. razmájati, -jam, -jem, vb. pf. wackelig o. wankend machen; r. se, wackelig werden, zu wackeln anfangen: zob se mi je razmajal; — jezik se mu je razmajal, er ist gesprächig geworden; — erschüttern, nk.
  57. razmàk, -máka, m. der Abstand, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  58. razmȃka, f. die Aufweichung durch eine Flüssigkeit, V.-Cig.
  59. razmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad razmočiti; in einer Flüssigkeit weich machen, zerweichen, aufweichen.
  60. razmákniti, -nem, vb. pf. = razmekniti.
  61. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
  62. razmalíti, -ím, vb. pf. in einzelne kleine Stücke theilen, zerkleinern, Cig.
  63. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
  64. razmašíti, -ím, vb. pf. = odmašiti, entpfropfen, Cig.
  65. razmȃtati, -am, vb. impf. ad razmotati; = razmotavati, zu entwirren suchen, Zora.
  66. razmȃtrati, -am, vb. impf. ad razmotriti, nk.; — hs.
  67. razmàz, -máza, m. ein verzärteltes Kind, Jan. (H.).
  68. razmȃzanəc, -nca, m. der Verzärtelte, Jan. (H.).
  69. razmȃzanost, f. die Verzärtelung (als Eigenschaft), Jan. (H.).
  70. razmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) auseinanderstreichen, zerschmieren; — 2) verzärteln, Jan.; razmazan otrok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  71. razmázən, -zna, adj. schmierig: razmazna zemlja, C.
  72. razmázniti, -mȃznem, vb. pf. zerquetschen, Cig.
  73. razmečíti, -ím, vb. pf. zerweichen, weich machen.
  74. razməčkáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen; zerknittern.
  75. razmehčáti, -ȃm, vb. pf. zerweichen, weich machen; r. se, weich werden.
  76. razmę̑ja, f. die Grenzscheide, Cig., Jan., Cig. (T.); magnetna r., die magnetische Indifferenzzone, Sen. (Fiz.).
  77. razmę̑jək, -jka, m. die Grenzscheide, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  78. razmę̑jən, -jna, adj. Grenz-, Jan. (H.).
  79. razmejíłən, -łna, adj. Scheide-: razmejı̑łnọ pogorje, das Scheidegebirge, Jan. (H.).
  80. razmejíti, -ím, vb. pf. durch eine Grenze scheiden, Cig.
  81. razməkətáti, -ətȃm, -káčem, vb. pf. zerrütteln, zerrütten, Cig.; nečisti duh njega razmekače, Trub.
  82. razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
  83. razmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. zerwühlen, aufwühlen: bik je tla razmelinil, Cig.
  84. razməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben.
  85. razməndráti, -ȃm, vb. pf. zertreten, Cig.
  86. razmẹ̑nək, -nka, m. das Gespräch, SlN.
  87. razmənı̑šba, f. die Säcularisierung (eines Mönches), Cig.
  88. razməníšiti, -ı̑šim, vb. pf. (einen Mönch) säcularisieren, Cig.; razmenišen redovnik, DZkr.
  89. razmẹ́niti se, -im se, vb. pf. sich besprechen, C.
  90. razmẹ́njati, -am, vb. pf. wechseln; denar r., Cig.
  91. razmèr, -mę́ra, m. das Verhältnis, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., DZ.; — stsl.
  92. razmę̑r, f. = obmer, die Dimension, Jan.
  93. razmę̑ra, f. das Verhältnis, Cig., Jan., nk.
  94. razmę̑rək, -rka, m. 1) = razmera, das Verhältnis, Cig.; — 2) das Gutgewicht, Cig. (T.).
  95. razmę́rən, -rna, adj. 1) verhältnismäßig, Cig., Jan., nk.; — 2) Verhältnis-: razmę̑rni račun, die Verhältnisrechnung, Jan. (H.).
  96. razmerílọ, n. die Bemessung: r. davka, DZ.
  97. razmerína, f. das Gutgewicht, Cig. (T.).
  98. razmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. abmessen, ausmessen; gozde r. in razdeliti, Jurč.; r. davke, die Steuern bemessen, DZ.
  99. razmę́rjati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Cig., M.
  100. razmę̑rje, n. das Verhältnis, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Cel. (Ar.), nk.

   78.787 78.887 78.987 79.087 79.187 79.287 79.387 79.487 79.587 79.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA