Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (79.187-79.286)

  1. razklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. locker o. wackelig machen: ključanico r., C.
  2. razklẹjíti, -ím, vb. pf. entleimen, Fr.- C.
  3. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
  4. razklèp, -klę́pa, m. die Aufschließung, nk.
  5. razklę̑pa, f. die Aufschließung, die Lösung, C.
  6. 1. razklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad razkleniti; aufschließen, öffnen, lösen; — usta se mu do ušes razklepajo, LjZv.
  7. 2. razklépati, -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. (durch Hämmern, Dengeln) breit schlagen: koso r.
  8. razklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. durch Klatschen verbreiten, ausklatschen, Cig.
  9. razklę́ti, -kółnem, vb. pf. r. koga, jemandem den Fluch lösen, Cig. (T.).
  10. razklínjati, -am, vb. impf. ad razkleti; den Fluch lösen, Cig. (T.).
  11. razklíti se, -klíjem se, vb. pf. aufkeimen, C.
  12. razklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zertheilen: r. vodo, Cig.; — r. se, sich zertheilen, sich zerschlagen: valovi se razklonijo, Cig.
  13. razklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. aufschließen, öffnen; Hal.- C.; — lösen ( z. B. Klammern), Cig. (T.).
  14. razklopotáti se, -otȃm se, -ǫ́čem se, vb. pf. aus den Fugen gehen: čeber se je razklopotal, C.; — razklopotan, zerrüttet, Z., SlN.
  15. ràzknę̑z, m. der Exfürst, Cig. (T.).
  16. razkobáliti, -ȃlim, vb. pf. r. noge, die Füße ausspreizen, Jan.
  17. razkocáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Dol.; razkocan, zerzaust, Kras- Erj. (Torb.).
  18. razkocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Cig., M.
  19. razkodráti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, zerkrausen; razkodran, zerkraust.
  20. razkòł, -kóla, m. die Spaltung, der Spaltschnitt, der Spalt, Cig., Jan., Cig. (T.); — ( nav. razkòl) die Kirchenspaltung, das Schisma, Cig., Cig. (T.), nk.; ( stsl., rus.).
  21. razkółčiti se, -im se, vb. pf. sich die Hüftbeine verrenken, Z., Burg.
  22. razkółən, -łna, adj. 1) Spalt-, Spaltungs-, Cig. (T.); — schismatisch, Cig.; — 2) spaltbar, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  23. razkǫ̑ljək, -ljka, m. das Spaltungsstück, Erj. (Min.); ("razkojek" = poleno, GBrda- Erj. [Torb.]).
  24. razkǫ̑lnik, m. der Schismatiker, Cig., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  25. razkółnost, f. die Spaltbarkeit, Cig. (T.).
  26. razkomajsati, -am, vb. pf. posteljo r., das Bett zerrammeln, Cig.
  27. razkomárati, -am, vb. pf. = razdrahati, C.
  28. razkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razhomotati, ausschirren: konje r., Dol.
  29. razkonjáti, -ȃm, vb. pf. entscheiden, beschließen, C.
  30. razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
  31. razkopčáti, -ȃm, vb. pf. aufschnallen, Cig.; enthäkeln, Cig.
  32. razkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zergehen, zerschmelzen ( v. Schnee).
  33. razkoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. breit treten, sich ausspreizen; razkoračen, mit ausgespreizten Füßen.
  34. razkosáti, -ȃm, vb. pf. zerstückeln.
  35. razkosílọ, n. die Zerstückelung (der Grundstücke), Svet. (Rok.).
  36. 1. razkosíti, -ím, vb. pf. = razkosati, Guts.- Cig., Mur.
  37. 2. razkosíti, -ím, vb. pf. auseinandermähen.
  38. razkosmanik, m. ein zerraufter Kopf, Jarn.
  39. razkosmáti, -ȃm, vb. pf. zottig machen, Cig.; zerzausen, zerfetzen, C.
  40. razkǫ̑š, f. 1) die Wollust, Cig. (T.), nk.; — 2) der Luxus, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  41. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
  42. razkǫ́šən, -šna, adj. 1) wollüstig, nk.; — 2) luxuriös, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  43. razkošíti se, -ím se, vb. pf. buschig werden, C.; — prim. košat.
  44. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Cerovo- Erj. (Torb.).
  45. razkoždráti, -ȃm, vb. pf. = razkoštrati; razkoždran, Ip.- Erj. (Torb.).
  46. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
  47. ràzkrálj, m. der Exkönig, nk.
  48. razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.
  49. razkrę́čati, -am, vb. pf. = razkrečiti, Mur., Cig., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  50. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
  51. razkréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit einem Krach entzwei brechen o. knicken; — r. se, krachend brechen, in Stücke gehen, Jan.
  52. razkrę̑ka, f. die Grätschstellung, Telov.
  53. razkrę́kniti, -krę̑knem, vb. pf. auseinanderspreizen, Mur., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  54. 1. razkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausspreizen: noge r., C.; r. past, die Falle aufschließen, Zora.
  55. 2. razkrẹ́niti, -nem, vb. pf. = razkrepiti, DZ.
  56. razkrẹ̀p, -krẹ́pa, m. die Aufhebung: r. pravic, DZ.
  57. razkrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad 2. razkreniti, DZ.
  58. razkrẹpíti, -ím, vb. pf. ungültig machen, aufheben: r. pogodbo, DZ., nk.
  59. razkrhljáti, -ȃm, vb. pf. in Schnitten zerschneiden: jabolko r., Cig.
  60. razkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. entzweibrechen, zerbrechen; r. se, entzweibrechen ( intr.), in Stücke gehen.
  61. razkríčati, -ím, vb. pf. 1) ausschreien; verschreien; — 2) r. si grlo, sich heiser schreien; — r. se, sich zerschreien.
  62. razkríliti, -im, vb. pf. unanständig enthüllen: r. koga, se, vzhŠt.- C.
  63. razkrı̑špati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
  64. razkríti, -krı̑jem, vb. pf. aufdecken, abdecken, enthüllen; r. streho; r. glavo, das Haupt entblößen; — r. svoje misli, srce svoje, seine Gedanken, sein Herz offenbaren.
  65. razkrìž, -kríža, m. = razkrižje, Meg., Dict.
  66. razkrı̑žək, -žka, m. = razkrižje, C., Hip. (Orb.).
  67. razkrižíšče, n. = razkrižje, Dalm.
  68. razkrı̑žje, n. die Wegescheide, der Kreuzweg, der Scheideweg, Habd., Dict., Cig., Jan., C.; rázkrižje, Mik.
  69. razkròj, -krója, m. die Zersetzung, die Analyse ( chem.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), DZ., Nov.; električni r., die Elektrolyse, Sen. (Fiz.); — r. svetlobe, die Zerstreuung des Lichtes in Farben, Žnid.
  70. razkrǫ̑jba, f. = razkroj, Jan. (H.).
  71. razkrójən, -jna, adj. zersetzbar, Jan. (H.).
  72. razkrojílọ, n. der Zersetzungsapparat, C.
  73. razkrojína, f. das Zersetzungsproduct, Cig. (T.), C.
  74. razkrojíti, -ím, vb. pf. 1) trennen, spalten, zertheilen; zerschneiden, Cig.; — r. se, sich theilen, sich spalten; — 2) chemisch zerlegen, zersetzen, analysieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se, sich zersetzen, Cig. (T.), nk.
  75. razkrǫ̑nati, -am, vb. pf. der Krone berauben, Cig., C.
  76. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
  77. razkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. in Stücke brechen, Cig., Jan.; r. se, zertrümmert werden: ladja se je razkršila, Glas.
  78. razkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. 1) auseinanderbrechen; — zerstören; r. kraljestvo, Dalm.; — r. se, zerfallen; — 2) vom Tische trennen, abgesondert essen lassen, C., Št.- M.
  79. razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.
  80. razkȗp, m. die Auflösung des Kaufes, das Zurücktreten vom abgeschlossenen Kaufe, Cig., C., Svet. (Rok.).
  81. razkúriti, -im, vb. pf. tüchtig durchheizen.
  82. razkúštranəc, -nca, m. der Straubkopf (vom Mann), Jan.
  83. razkúštranka, f. der Straubkopf (vom Weib), Jan. (H.).
  84. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
  85. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
  86. razkȗžba, f. die Desinfection, Cig. (T.), DZ., Nov.
  87. razkúženje, n. = razkužba, Jan. (H.).
  88. razkužílọ, n. das Desinfectionsmittel, Cig. (T.), DZ.
  89. razkúžiti, -im, vb. pf. desinficieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), nk.
  90. razlagȃtelj, m. der Ausleger, der Erklärer, Cig.
  91. razlȃgati, -am, vb. impf. ad razložiti; 1) auspacken, auskramen; blago r.; — zerlegen, Cig. (T.); — analysieren, Cig. (T.); — 2) auseinandersetzen, auslegen, erklären.
  92. razlȃka, f. = razvlaka, das Gerümpel (tudi: rázlaka), Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  93. razlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. nacheinander zerbrechen, Mur.
  94. razlȃmljati, -am, vb. impf. ad razlomiti; zerbrechen, Cig.
  95. razlastíłən, -łna, adj. Expropriations-, DZ.; razlastı̑łna razsodba, DZ.
  96. razlastíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig., Jan.
  97. razlaščę́nəc, -nca, m. der Expropriat, DZ.
  98. razlèg, -lę́ga, m. das Hallen, der Wiederhall, V.-Cig., M.; nobenega razlega nisem čul, LjZv.
  99. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
  100. razlę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.

   78.687 78.787 78.887 78.987 79.087 79.187 79.287 79.387 79.487 79.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA