Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (79.087-79.186)
-
razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
-
razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
-
razgrẹšíti, -ím, vb. pf. entsündigen, Jan. (H.).
-
razgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. erwärmen, erhitzen; — r. se, sich erwärmen; sich erhitzen; ( fig.) in Affect gerathen.
-
razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
-
razgrísti, -grízem, vb. pf. beißend zermalmen, zerbeißen.
-
razgrízati, -am, vb. impf. ad razgristi, razgrizniti.
-
razgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. mit einem Biss zertheilen o. zermalmen.
-
razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.
-
razgrúditi, -im, vb. pf. zerbröckeln, zerbeißen, Cig., M.; ( fig.) strast mu mozeg in moč razgrudi, LjZv.
-
razgubíti, -ím, vb. pf. nach und nach verlieren; — r. se, sich verlieren; sich zerstreuen, zerlaufen: množica se je razgubila.
-
razgúbljati, -am, vb. impf. ad razgubiti.
-
razgúgati, -am, vb. pf. wackelig machen, Cig.; — zerrütten, Jan. (H.).
-
razhajalíšče, n. der Scheidepunkt, Jan. (H.).
-
razhȃjati se, -am se, vb. impf. ad raziti se; auseinandergehen; množica se že razhaja; — sich zertheilen, sich trennen: od svetlobe pred njim so se oblaki razhajali, Dalm.; — divergieren: žarki se po izstopu iz leče razhajajo, Žnid.
-
razhámiti, -im, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Geschirr abnehmen, vzhŠt.- C.
-
razhítati, -hı̑tam, vb. pf. auseinanderwerfen, Cig., M.
-
razhítiti, -hı̑tim, vb. pf. auseinanderwerfen, C.
-
razhladíti, -ím, vb. pf. auskühlen; — r. se, sich auskühlen.
-
razhlájati, -am, vb. impf. ad razhladiti.
-
razhlàp, -hlápa, m. das Sublimat, Cig. (T.), C.
-
razhlápanje, n. die Sublimation, Sen. (Fiz.).
-
razhlápati, -am, vb. pf. = razhlapiti, sublimieren, C.
-
razhlapína, f. das Sublimat, C., Sen. (Fiz.).
-
razhlapíti, -ím, vb. pf. sublimieren, Cig. (T.); — r. se, sich verflüchtigen: megla se na solncu razhlapi, LjZv.
-
razhobotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich wuchernd, üppig wachsend verbreiten, überwuchern, Cig.
-
razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
-
razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
-
razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
-
razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
-
razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).
-
razhọ̑dnja, f. das Abschiedsfest, das Valet, Jan., Svet. (Rok.); der Abschiedstrunk, Levst. (Zb. sp.), Glas.
-
razhohotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. in lautes Lachen ausbrechen, SlN.
-
razhomotáti, -ȃm, vb. pf. abschirren: konje r., C.
-
razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.
-
razhrústati, -am, vb. pf. zerknorpeln.
-
razhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Cig., Let.; r. se, zornig, böse werden: čebele se razhude, če se kosi pred njimi, Levst. (Beč.).
-
razhudobíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Jan., C.; — r. se, erbost werden, Bes.
-
rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
-
razigráti, -ȃm, vb. pf. erregen, bewegen: r. srce, Zora; r. vsako žilico, Raič ( Let.).
-
razı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razjeti; reißend abnehmen, Hal.- C.
-
razína, f. das Niveau, h. t.- Cig. (T.).
-
razískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen, untersuchen, DZ., nk.
-
ráziti, rȃzim, vb. impf. 1) ritzen, aufritzen, Cig.; r. si kožo, roko, Cig.; streifen, Cig., Jan.; — 2) das Getreide beim Messen streichen, Cig.
-
razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
-
razjáčiti, -jȃčim, vb. pf. entkräften, schwächen, C.
-
razjáditi se, -im se, vb. pf. zornig werden, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
-
razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
-
razjaríti, -ím, vb. pf. in Zorn, in Wuth versetzen, r. se, in Zorn, in Wuth gerathen, Cig., nk.; razjarjene meščane potolažiti, Jurč.; ( nav. razjáriti); — rus.
-
razjarjénost, f. der Ingrimm, nk.; ( nav. razjárjenost).
-
razjármiti, -im, vb. pf. das Joch abnehmen; r. vole, vzhŠt.- C.
-
razjasnílọ, n. die Aufklärung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; ( fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
-
razjẹ̑d, f. das Ätzen, C.
-
razjẹ̑da, f. = kar je razjedeno: ( pren.) po strmih razjedah, auf steilem, zerklüftetem Boden, Bes.
-
razjẹ́dati, -am, vb. impf. ad razjesti; zerfressen; črvi razjedajo les, gobe; — ätzen; kisline razjedajo kovine; rja razjeda železo.
-
razjẹ́dən, -dna, adj. ätzend, Cig., DZ.; razjẹ̑dna voda, das Scheidewasser, Cig., DZ.; razjedni kali, das Ätzkali, DZ.
-
razjẹ̑dnica, f. das Ätzwasser, das Scheidewasser, Cig.
-
razjẹ́dnost, f. die Ätzkraft, Cig.
-
razjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. zerfressen; — razjeden, zerrissen, zerklüftet: od dežja razjeden pot, Zv.; — zerätzen.
-
razję́tən, -tna, adj. zerlegbar, Fr.- C.
-
razję́ti, -jámem, vb. pf. = razvzeti: vse so razjeli, Svet. (Rok.).
-
razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
-
razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
-
razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
-
razjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen.
-
razjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Št.
-
razkáčiti, -kȃčim, vb. pf. erzürnen, in Grimm, in Wuth versetzen; — r. se, in Grimm, in Wuth gerathen.
-
razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
-
razkȃlati, -am, vb. pf. zerspalten; vsa drva r.
-
razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
-
razkàp, -kápa, m. der Schankverlust am Weine, Cig.
-
razkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad razkopati; auseinandergraben, zerscharren, zerwühlen: otroci (zemljo) razkapajo po gredah, jvzhŠt.
-
razkàz, -káza, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig. (T.), Levst. (Cest.), DZ.; trgovinski r., DZ.
-
razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
-
razkȃzək, -zka, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig., Jan., DZ.; r. troškov, Levst. (Pril.).
-
razkazílọ, n. das Verzeichnis, die Tabelle, DZ.; kazensko r., die Straftabelle, Levst. (Nauk).
-
razkȃznica, f. die Tabelle, DZ., Navr. (Spom.).
-
razkəlíti, -ím, vb. pf. = razklejiti, C.
-
razkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. von Reue erfüllt werden: razkesan, zerknirscht, C.
-
razkídati, -kı̑dam, vb. pf. auseinanderschaufeln: r. gnoj, sneg.
-
razkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend auseinanderfließen.
-
razkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgehend sich ausdehnen (vom Brotteige).
-
razkìs, -kísa, m. die Desoxydation, Cig. (T.).
-
razkísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) durchsäuern, Cig.; — r. se, durchsäuert werden, Cig.; — 2) desoxydieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
-
razkísən, -sna, adj. Desoxydations-, Cig. (T.).
-
razkísiti, -kı̑sim, vb. pf. entsäuern, Cig. (T.); — = razkisati 2), desoxydieren, Cig. (T.).
-
razklàd, -kláda, m. 1) die Analysis ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Auseinandersetzung, die Erklärung, ogr.- Valj. (Rad), DZ.; — die Auslegung, Cig., Jan.; — 2) das Ackerbeet, (rázklad) Kor.- Jarn., Jan.
-
razklȃda, f. die Auslegung, die Deutung, die Erklärung, Cig., Jan.; razklade govorjenja, Schönl.
-
razkladáč, m. der Ausleger, C.; r. sv. pisma, ogr.- C.
-
razkladalíšče, n. der Ausladeplatz, DZ.
-
razkladȃtelj, m. der Ausleger, der Exeget, Jan. (H.).
-
razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.
-
razklȃdək, -dka, m. das Exposé, Jan.
-
razkládən, -dna, adj. 1) Auslade-, Cig., DZ.; — 2) analytisch, Cig. (T.).
-
razklȃdnica, f. der Auslagekasten, Jan. (H.).
-
razklȃdnik, m. der Commentar, Cig.
-
razklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad razkloniti se; = razgrebati se, sich trennen (von den Wasserfluten), Npes.- Cig.
-
razklásti, -kládem, vb. pf. auslegen, erklären, verdolmetschen, (-dę̑m) ogr.- Valj. (Rad).
-
razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
78.587 78.687 78.787 78.887 78.987 79.087 79.187 79.287 79.387 79.487
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani