v (78.987-79.086)

78987. razdráždžiti, -im, vb. pf. razdražiti, ogr.- M.
78988. razdrȃžək, -žka, m. die aufreizende Ursache, V.-Cig.
78989. razdrážən, -žna, adj. reizbar, erregbar, Cig. (T.); živci so slabi in razdražni, Erj. (Izb. sp.).
78990. razdráženje, n. die Aufreizung; razdraženjè, ogr.- Valj. (Rad).
78991. razdráženost, f. die Gereiztheit, die Aufgeregtheit, Cig., Jan., nk.
78992. razdrážiti, -im, vb. pf. reizen, aufreizen, erregen, otroka, psa r.; živce r., nk.; — verhetzen, Cig., Jan.
78993. razdrážnost, f. die Reizbarkeit, die Erregbarkeit, Cig. (T.).
78994. razdreselíti, -ím, vb. pf. betrüben, ogr.- C., M.
78995. razdrẹ́šiti, -im, vb. pf. = razrešiti, Meg.- Mik., Jan., C., Poh.
78996. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
78997. razdrę́zati, -drę̑zam, vb. pf. = drezaje razdejati, zerstochern, Cig.
78998. razdrę́žen, adj. ( part.) = razdrasan, razgaljen, C.
78999. razdŕgati, -dȓgam, vb. pf. zerwetzen: obleko r., C.
79000. razdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. auseinanderreiben, zerreiben, M.; wund reiben, Cig.; krasto r. (abschürfen), Cig.
79001. razdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. zerrütten, Šol., C.; erschüttern, C., Z.
79002. razdrǫ́bən, -bna, adj. zerreiblich ( min.), Cig. (T.).
79003. razdrobíriti, -ı̑rim, vb. pf. = razdrobiti, zertrümmern, V.-Cig.
79004. razdrobíti, -ím, vb. pf. zerkleinern, zerbröckeln, zermalmen; r. se, in Brocken zerfallen, zerbröckeln ( intr.); — resolvieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
79005. razdrobljánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = razdrobiriti, Cig.
79006. razdrtı̑ja, f. 1) die Zerstörung, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zwist, Mur.
79007. razdrtína, f. 1) die Zerstörung, die Zertrümmerung; — 2) ein verwüsteter, öder Ort, die Trümmer, Cig.; — 3) der Zwiespalt, Dalm.- Valj. (Rad).
79008. razdŕtje, n. 1) die Ruine, die Trümmer, Cig., C.; — 2) der Riss, Trub.; das Loch (im Kleide), C.
79009. razdrȗzgati, -am, vb. pf. zerquetschen.
79010. razdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. = razdruzniti.
79011. razdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. zerdrücken, zerquetschen, Mur.
79012. razdrúžati, -am, vb. impf. ad razdružiti; trennen, Zv.; občine r., die Gemeinden auseinanderlegen, Levst. (Nauk).
79013. razdrȗžba, f. die Auflösung (einer Vereinigung), Levst. (Pril., Cest.), DZ.; — die Dissociation ( chem.), Cig. (T.); — die Disjunction ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Veruneinigung, Cig.
79014. razdrúžən, -žna, adj. trennbar, Cig. (T.); razdružno sestavljene besede, trennbar zusammengesetzte Wörter, Cig. (T.).
79015. razdrúženje, n. die Trennung (einer Vereinigung), C., (-énje) kajk.- Valj. (Rad).
79016. razdružíłən, -łna, adj. auflösend: razdružı̑łna razsodba, DZ.; — disjunctiv ( gramm., phil.), Cig. (T.); — separatistisch, Cig.
79017. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
79018. razdušíti se, -ím se, vb. pf. = svoj duh izgubiti: hmelj se razduši, Št.
79019. razedíniti, -ı̑nim, vb. pf. entzweien, in Zwiespalt bringen, Cig., C.; — rus.
79020. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
79021. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
79022. razənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, Cv.
79023. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
79024. razfŕčati, -ím, vb. pf. schwirrend auseinanderfliegen, C.
79025. razfrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verschwenden, ogr.- C.
79026. razfrfráti, -ȃm, vb. pf. auseinanderflattern, C.
79027. razfŕkati, -fȓkam, vb. pf. verschleudern, verschwenden, C.
79028. razfrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = razfrkati, C.
79029. razfrlę́ti, -ím, vb. pf. auseinanderfliegen, Cig.; — r. se, verflattern, Cig.
79030. razgáditi, -gȃdim, vb. pf. = razkačiti, Kres, Zora.
79031. razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).
79032. razgáljati, -am, vb. impf. ad razgaliti; entblößen.
79033. razgáljenəc, -nca, m. der Entblößte, Cig.
79034. razgáljenka, f. die Entblößte, Cig.
79035. razgániti, -gánem, vb. pf. = razgeniti.
79036. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
79037. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
79038. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
79039. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
79040. razgìb, -gíba, m. die Bewegung: r. srca, die Gemüthsbewegung, Cig.
79041. razgíbanje, n. die Bewegung, Mur.; — die Aufregung, Cig., C.
79042. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
79043. razglȃbati, -am, vb. impf. 1) aufwühlen: cesto r., C.; — 2) zu ergründen o. zu erforschen suchen, grübeln, nk.; ( hs.).
79044. razgláditi, -glȃdim, vb. pf. eben streichen, glatt streichen.
79045. razglàs, -glása, m. die Kundmachung; sodnji r., die gerichtliche Kundmachung, DZ.
79046. razglȃsba, f. die Publication, Levst. (Nauk).
79047. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
79048. razglȃsica, f. der Misston, Cig. (T.).
79049. razglasílọ, n. die Verlautbarung, die Publication, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — razglasilo Gospodovo, die Epiphanie, Mur.
79050. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
79051. razglȃsje, n. der Missklang, die Dissonanz, die Disharmonie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Misshelligkeit, Cig., Jan.
79052. razglášati, -am, vb. impf. ad razglasiti; bekannt machen, verkünden, unter die Leute bringen; kmetom r. staro pravdo, Levst. (Zb. sp.).
79053. razglašénje, n. die Bekanntmachung; — r. Gospodovo, die Epiphanie, Cig.
79054. razglášenost, f. die Ruchbarkeit, Cig., Jan.
79055. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
79056. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
79057. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
79058. razglę̑dba, f. 1) die Recognoscierung, Jan., Bes.; — 2) die Orientierung, Cig.
79059. razglę̑dbən, -bəna, adj. Orientierungs-: razgledbeni naris, die Orientierungsskizze, DZkr.
79060. razglę̑dək, -dka, m. die Beschau, das Besehen, Ravn.- Valj. (Rad).
79061. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
79062. razgledíšče, n. der Aussichtspunkt, die Hochwarte, Cig.
79063. razglobíti, -ím, vb. pf. ergrübeln, ergründen, Jan. (H.).
79064. razglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen.
79065. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
79066. razgnę́čiti, -im, vb. pf. zerquetschen, Cig.
79067. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
79068. razgníti, -gnèm, vb. pf. = razgeniti; knjigo r., das Buch aufschlagen, ("-gnuti") Rez.- Cig.
79069. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
79070. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
79071. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
79072. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).
79073. razgorẹ́ti se, -im se, vb. pf. recht ins Brennen kommen; — razgorela sapa, heiße Luft, Levst. (Zb. sp.).
79074. razgọ̑rje, n. der Gebirgsknoten, Cig. (T.), Jes.
79075. razgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. r. gosli, die Violine ausspielen, Cig.
79076. razgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) auseinanderrechen; r. seno; — 2) plündern; vse so razgrabili.
79077. razgrábljati, -am, vb. impf. ad razgrabiti, Jan. (H.).
79078. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
79079. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
79080. razgrajáłən, -łna, adj. lärmend, Jan. (H.).
79081. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
79082. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
79083. 2. razgrájati, -jam, -jem, vb. pf. discreditieren, Cig.
79084. razgrèb, -grę́ba, m. aufgewühltes Erdreich, C.
79085. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
79086. razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.

   78.487 78.587 78.687 78.787 78.887 78.987 79.087 79.187 79.287 79.387  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani