Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (78.887-78.986)
-
razcẹ́piti, -im, vb. pf. zerspalten; — r. se, sich spalten, sich theilen; r. se na dvoje; ( fig.) r. se v dve stranki.
-
razcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad razcepiti; spalten; — r. se, sich spalten, sich theilen.
-
razcẹ́pljenost, f. die Spaltung, die Zerklüftung, die Uneinigkeit, Cig., nk.
-
razceptáti, -ȃm, vb. pf. zertreten, Cig.
-
razcę́sati, -sam, vb. pf. zerfetzen, Cig.; zerreißen, M.
-
razcésniti, -cę̑snem, vb. pf. = razčesniti, vzhŠt., BlKr.
-
razcẹ̑stje, n. die Theilung der Straße, der Kreuzweg, der Scheideweg, Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), nk.
-
razcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. auseinanderwachsen, M.; — ( fig.) überhand nehmen (von Krankheiten, üblen Gewohnheiten u. dgl.), Cig.
-
razcufráti, -ȃm, vb. pf. zerfasern, zerreißen, C.
-
razcúkati, -cȗkam, vb. pf. zerzupfen, zerfetzen, Mur., Cig., Glas.
-
razcúnjati, -cȗnjam, vb. pf. zerfetzen, Cig., Jan., M.
-
razčȃkan, adj. kdor nerad čaka: ungeduldig, lästig, C.
-
razčárati, -am, vb. pf. entzaubern, Jan. (H.).
-
razčéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = razčesniti; zerreißen, entzweireißen, Cig., Jan.
-
razčeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zerknirschen, V.-Cig.; — 2) ausschwatzen, M.
-
razčeljústiti se, -ȗstim se, vb. pf. den Mund weit aufthun, C.; — mit vollem Munde etwas sagen, C.
-
razčemeríti, -ím, vb. pf. aufbringen, erzürnen, Mur.; — r. se, zornig werden, Danj. (Posv. p.), Npr.- Kres, Zora.
-
razčéniti se, -čę́nem se, vb. pf. breit niederhocken: kura se je razčenila, vzhŠt.
-
razčepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. niederhockend die Flügel ausbreiten, C.; niederhockend die Beine ausspreizen o. sich breit setzen, BlKr.- M.; — = široko stopiti, na široko postaviti se, Z., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; razčeperjen telovadec, Telov.
-
razčepę̑rjenəc, -nca, m. = razčeperjen človek, BlKr.
-
razčès, -čésa, m. die Spalte des Schreibfederkieles, ogr.- C., Valj. (Rad).
-
razčę́sałnik, m. eine Art Kamm, Štrek.
-
razčesałnják, m. ein Kamm mit nicht dichten Zähnen, Jarn.
-
razčésati, -čę́šem, vb. pf. auseinanderkämmen, auskämmen; r. si lase.
-
razčésniti, -čę̑snem, vb. pf. entzweireißen; strela je drevo razčesnila, Notr.- Erj. (Torb.); — r. se, reißen, zerplatzen; otroče, glej, da se ne razčesneš! Notr.- Erj. (Torb.).
-
razčetrtáti, -ȃm, vb. pf. = razčetrtiti, Lašče- Erj. (Torb.).
-
razčetŕtiti, -tȓtim, vb. pf. viertheilen, in Stücke hauen, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se: "otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave, Senožeče- Erj. (Torb.).
-
razčíliti, -im, vb. pf. munter machen, auffrischen, C.
-
razčíljenost, f. die Munterkeit, die Geistesfrische, C.
-
razčı̑mžati, -am, vb. pf. durch Beizen verderben, M.
-
razčı̑nək, -nka, m. die Ritze, Danj.- M.
-
razčíniti, -čı̑nim, vb. pf. zerlegen, zertheilen, Z.; — ausdärmen, Cig.; — aussondern, Cig.
-
razčínjati, -am, vb. impf. ad razčiniti, Cig., M., Danj. (Posv. p.).
-
razčlẹ̑mba, f. die Gliederung, Cig. (T.), DZ.
-
razčlẹ́niti, -im, vb. pf. gliedern, Cig. (T.).
-
razčǫ́hati, -am, vb. pf. zerstriegeln, Cig.; aufkratzen, Jan.
-
razčrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. in Partien vertheilen, einreihen, C.
-
razčŕtati, -čȓtam, vb. pf. zerritzen, Cig.
-
razčúti se, -čújem se, vb. pf. die Schläfrigkeit überwinden und nicht mehr schläfrig sein, jvzhŠt.; nicht mehr einschlafen können, Cig., Dol., Notr.
-
razdȃja, f. die Vertheilung, Cig.
-
razdȃjanje, n. das Vertheilen.
-
razdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad razdati, vertheilen, verschenken.
-
razdȃjən, -jna, adj. razdajni kraj, der Ausgabeort, DZ.
-
razdáleč, adv. entfernt, Cig. (T.); r. biti, abstehen, Cig. (T.), Svet. (Rok.); dosti sva razdaleč, wir sind voneinander genug entfernt, Levst. (Rok.).
-
razdȃlja, f. die Entfernung, der Abstand, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.).
-
razdaljína, f. die Distanz, Levst. (Cest.), LjZv.
-
razdȃljšati, -am, vb. pf. verlängern, Cig. (T.).
-
razdaljšílọ, n. r. področja, die Erweiterung des Wirkungskreises, DZ.
-
razdaníti, -ím, vb. pf. hell machen, Mur., Cig.; šola mladeniču glavo razdani, Slom.; — r. se, taghell werden, Mur., Jan.
-
razdȃnje, n. die Verspendung, Cig.
-
razdáti, -dám, vb. pf. ausgeben, vertheilen, verschenken; — r. se, sich ganz ausgeben, Cig.; vsega premoženja se je bila razdala, Ravn.- Mik.
-
razdẹdíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig.
-
razdẹjánost, f. die Ordnungslosigkeit, Cig.
-
razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
-
razdẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Vertheilung, Dict., Cig., Jan.; premoženje pojde na razdel, das Vermögen unterliegt der Theilung, Npes.- Cig.; — 2) die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan.
-
razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
-
razdẹ̑łba, f. die Zertheilung, die Vertheilung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; die Eintheilung, Cig. (T.), Zora, DZ.
-
razdẹ̑łbən, -bna, adj. Theilungs-: razdelbno pravilo, die Theilregel, Cig. (T.), Cel. (Ar.); razdelbni račun, die Theilrechnung, Cig. (T.); razdelbna obravnava, das Theilungsverfahren, DZkr.
-
razdẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan., nk.; die Classe, Cig., Cel. (Ar.); die Kategorie, Cig.; — voleči r., der Wahlkörper, Levst. (Nauk), DZ.
-
razdẹ́łən, -łna, adj. 1) Theilungs-: razdẹ̑łnọ pismo, die Theilungsurkunde, Cig.; — 2) theilbar, Cig., Jan.
-
razdẹlílọ, n. die Vertheilung, DZ.; die Eintheilung, Cig.
-
razdẹlíšče, n. der Sonderungsort, Cig.
-
razdẹlı̑telj, m. der Vertheiler, kajk.- Valj. (Rad).
-
razdẹlı̑tən, -tna, adj. Eintheilungs-, Cig.
-
razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.
-
razdẹljénje, n. die Zertheilung, die Vertheilung, Mur., Cig.
-
razdẹljénost, f. das Vertheiltsein, Cig. (T.).
-
razdẹ̑łnik, m. der Zertheiler, Guts.- Cig.; — der Vertheiler, der Spender, Dict.; razdelniki skrivnosti božjih, Krelj; — der Vertheilungsschieber ( mech.), DZ.
-
razdẹ́łnost, f. die Theilbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
razderína, f. das Loch ( z. B. in der Kleidung), C.
-
razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
-
razdę́žiti se, -im se, vb. pf. = počiti in razlesti se: klobasa se je razdežila, Gor.
-
razdiráłən, -łna, adj. zerstörend, destructiv, Cig.
-
razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
-
razdírjati se, -am se, vb. pf. ins Rennen kommen, Cig.
-
razdirúh, m. der Umsturzmann, C.
-
razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
-
razdníti, -ím, vb. pf. sod r., dem Fasse den Boden herausnehmen, Cig.
-
razdǫ̑bje, n. der Zeitraum, die Periode, der Zeitabschnitt, Cig. (T.), C., DZ., Nov., SlN.; volilno r., die Wahlperiode, DZ.
-
razdółbsti, -dółbem, vb. pf. aufmeißeln, Cig.
-
razdȏłžba, f. 1) die Tilgung, die Amortisierung einer Schuld, Cig., DZ.; — 2) die Entlastung eines Angeklagten, Cig.
-
razdȏłžbən, -bna, adj. Amortisations-: razdolžbni delež, DZkr.
-
razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
-
razdołžíłən, -łna, adj. Tilgungs-, Amortisations-, DZ.; razdołžı̑łni črtež, der Amortisationsplan, DZ.
-
razdołžílọ, n. die Amortisation, die Tilgung (einer Schuld): r. državnega priplatka, die Tilgung des Staatszuschusses, DZ.
-
razdołžíti, -ím, vb. pf. 1) von Schulden befreien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; — r. se, sich schuldenfrei machen, Cig.; — 2) von einer Schuld freisprechen, Cig.
-
razdołžnína, f. die Tilgungsquote, DZ.
-
razdonẹ́ti, -ím, vb. pf. verklingen, Cig.; = r. se, Šol.
-
razdòr, -dóra, m. 1) die Zerstörung, Cig.; — 2) die Spaltung, der Zwiespalt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
razdrȃbljati, -am, vb. impf. ad razdrobiti; zerbröckeln, Mur., Zora; zerkleinern, DZ.; — resolvieren ( math.), Cig.
-
razdráhanəc, -nca, m. ein schlumpiger Mensch, Cig.
-
razdráhati, -ham, -šem, vb. pf. Gebundenes lösen, lockern, r. se, locker werden (o obleki): (n)obenemu se pas ne razdraše od njegovih ledovij, Dalm.; razdrahan, schlumpig, Cig.; — prim. razdrasati.
-
razdrájsati, -am, vb. pf., pogl. razdrasati.
-
razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
-
razdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) zerkratzen, zerritzen; ves razdrapan po licu, jvzhŠt.; — 2) zerfetzen, Mur., Cig., Jan.; razdrapan, zerlumpt, Vrt.; ves razdrapan hodi, jvzhŠt.
-
razdràs, -drása, m. einer, der zerrissene Kleider hat, BlKr.- Mik.
-
razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
-
razdrástiti, -im, vb. pf. = razdražiti, Cig., C.
-
razdrášati, -am, vb. impf. ad razdrašiti, Hal.- C.
-
razdrášiti, -im, vb. pf. = razdrasati, C.
78.387 78.487 78.587 78.687 78.787 78.887 78.987 79.087 79.187 79.287
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani