Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.687-78.786)

  1. 1. ránica, f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda- Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  2. 2. ránica, f. 1) dem. rana; eine kleine Wunde; — 2) raníca, der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig.
  3. ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  4. ranı̑telj, m. der Verwunder, kajk.- Valj. (Rad).
  5. rániti, rȃnim, vb. pf. verwunden.
  6. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
  7. rȃnje, n. z ranja, frühmorgens, ogr.- Mik.
  8. ránjen, adj. ranjeno pero, ein Wundkraut, ( nam. ranən) Lašče- Levst. (Rok.).
  9. rȃnjenəc, -nca, m. der Verwundete, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  10. rȃnjenik, m. 1) der Verwundete, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Medv. (Rok.); ( hs.).
  11. ránjenje, n. die Verwundung.
  12. rȃnjenka, f. die Verwundete, Cig., Jan., nk.
  13. rȃnka, f. neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  14. ranocẹ̑łəc, -łca, m. der Wundarzt, der Chirurg, Jan., Slom., DZ., Levst. (Zb. sp.).
  15. ranocẹ̑łnik, m. = ranocelec, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.
  16. ranocẹ̑łniški, adj. ranocelski, nk.
  17. ranocẹ̑łski, adj. wundärztlich, Mur., Cig., Jan., DZ.
  18. ranorẹ̑zəc, -zca, m. der Operateur, Jan. (H.).
  19. ranọ̑st, f. die Frühzeitigkeit, Cig.
  20. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
  21. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
  22. rȃntast, adj. = ranti podoben, stangenförmig, Cig., Jan.
  23. rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.
  24. rantíšče, n. = ratišče, der Sensenstiel, Danj.- Mik.
  25. rántoha, f. = rantaha, Valj. (Rad), jvzhŠt.
  26. rápa, f., nam. vrapa, C., Z.
  27. rápast, adj. = rapav, Pirc.
  28. rapína, f. eine rauhe Stelle des Erdbodens, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  29. rapı̑nje, n. die rauhe Erdkruste, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  30. rapír, -rja, m. der Fechtdegen, das Rapier, Cig., Jan.
  31. rȃplja, f. eine kleine Traube, ein Stückchen von einer Traube, Štrek.; — prim. rapulja 2).
  32. rapúlja, f. 1) die Trespe (bromus), Cig., Nov.; — 2) = paberek na trti, Z.; — prim. rep.
  33. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
  34. rárog, m. der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Trst. (Let.); — hs.
  35. rárožica, f. = rarog, Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.).
  36. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
  37. rȃsast, adj. = iz rasa narejen: rasaste hlače, DSv.
  38. rȃska, f. = žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. ras.
  39. rȃslək, -sləka, (-səłka), m. das Wachsthum, Trub. (Psal.).
  40. rȃst, -ı̑, f. 1) das Wachsen, das Wachsthum, die Vegetation; — 2) der Wuchs; človek lepe rasti; — 3) živa r., die Thierpflanze, Cig.; — 4) der Jahresring, Z., Svet. (Rok.), Notr.; — 5) ein scheinbarer Bruch im Glase, V.-Cig.; — 6) pl. rasti, männliche Zeugungstheile, Cig.
  41. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
  42. rȃstba, f. das Wachsthum, C.
  43. rástən, -tna, adj. 1) üppig wachsend, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Gor.; — 2) das Wachsthum fördernd: jvzhŠt.
  44. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
  45. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
  46. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
  47. rastína, f. das Gewächs, Dict., Z.
  48. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
  49. rȃstje, n. 1) das Wachsthum: debelca so v najlepšem rastju, Jarn. (Sadj.); — 2) das Gewächs, die Pflanze, Cig., Jan., DZ.; — coll. die Vegetabilien, das Pflanzenreich, Cig., Jan.
  50. rastlíca, f. die Pflanze, C.
  51. rastlíka, f. das Gewächs, die Pflanze, Z.; — der Ast, der Zweig, vzhŠt.
  52. rastlı̑nar, -rja, m. der Pflanzensammler, Cig.; — der Pflanzenforscher, Cig.
  53. rastlináriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit Pflanzen (mit der Botanik) abgeben, Cig., Jan.
  54. rastlínast, adj. pflanzenartig, Cig.
  55. rastlinják, m. das Gewächshaus, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  56. rastlı̑nje, n. coll. die Gewächse, die Pflanzen, die Flora, Mur., Cig., Jan., Jes., nk.
  57. rastlinojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = rastlinojeden, Jan. (H.).
  58. rastlinojẹ̑dəc, -dca, m. der Pflanzenesser, Cig., Jan.
  59. rastlinojẹ́dən, -dna, adj. pflanzenessend, Cig.
  60. rastlinojẹ̑dka, f. die Pflanzenesserin, Cig.; ein pflanzenfressendes Thier, Cig., Jan.
  61. rastlinopìs, -písa, m. die Pflanzenbeschreibung, Jan.
  62. rastlinopı̑səc, -sca, m. der Pflanzenbeschreiber, Cig., Jan.
  63. rastlinopísən, -sna, adj. pflanzenbeschreibend, Cig.
  64. rastlinopı̑sje, n. die Pflanzenbeschreibung, Cig., Jan.
  65. rastlinoznȃnəc, -nca, m. der Pflanzenkenner, der Botaniker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  66. rastlinoznȃnski, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  67. rástnost, f. die Vegetationskraft, Šol.
  68. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
  69. 1. ráša, f. = raš, Cig.
  70. 2. ráša, f. neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  71. rȃšar, -rja, m. = kdor raš izdeluje, Cig.
  72. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
  73. rȃšč, rášča, adj. im Wachsen begriffen, C.; — üppig wachsend, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Goriš.; ti orehi so rašči, Gor.
  74. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
  75. ráščenje, n. die Begattung (von Vögeln): die Balz, Cig.
  76. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.
  77. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
  78. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
  79. rašílọ, n. der Schürhaken, Jan.
  80. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
  81. raška, f. der Zank, Guts.- Cig., (ražka, Jarn.).
  82. rȃškar, -rja, m. = kavka, Z.
  83. rȃškarica, f. = kavka, Z.
  84. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
  85. 1. rȃšpa, f. die Raspel, Cig., Jan.; — po nem.
  86. 2. rȃšpa, f. = rajšpa 2), Jan.
  87. rȃšpar, -rja, m. der Raspelhauer, Cig.
  88. rȃšpati, -am, vb. impf. raspeln, Cig., Jan.
  89. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Kot (na beneški meji)- Erj. (Torb.).
  90. rátaj, m. der Pflüger, der Ackersmann; tudi: ratȃj, Valj. (Rad).
  91. rátajka, f. das Ackersweib, Mur.
  92. ratár, -rja, m. der Pflüger, der Ackersmann, Dict., Cig., Dol., Gor., Št.; tudi: rátar.
  93. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
  94. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
  95. rȃtka, f. die Pflugreute, Jan.; — iz nem. 'Reute'.
  96. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
  97. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  98. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
  99. razáłən, -łna, adj. Streich-: razȃłna mera, das Streichmaß, Cig. (T.).
  100. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).

   78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687 78.787 78.887 78.987 79.087  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA