Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.587-78.686)

  1. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
  2. rȃjba, f. eine lange, dünne Stange, Kr.- Valj. (Rad), Notr.
  3. rȃjbati, -am, vb. impf. = z rajbo klatiti: orehe r., Gor.
  4. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
  5. rȃjčica, f. der Paradiesvogel (paradisea apoda), Jan., Erj. (Ž.).
  6. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
  7. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
  8. rȃjdnik, m. der Wagennagel, der das Vordertheil des Wagens mit der Langwiede verbindet, Dol.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  9. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
  10. rájhəlj, -hlja, (-həljna), m. eine Art Brett, Z., jvzhŠt.; ( der "Reichladen", C.); — iz nem.
  11. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
  12. rȃjič, m. dem. 2. raj; das Tänzchen, Mur.
  13. rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.- C.; — prim. rajica.
  14. rájičnjak, m. = rajičnica, vzhŠt.- C.
  15. rajíšče, n. = plesišče, der Tanzboden, Mur., Jan.
  16. rȃjka, f. = rajčica, Cig., Jan.
  17. rájkəlj, -klja, m. = rajtelj, Cig.
  18. rȃjkinja, f. = rajavka, plesavka, Npes.-Schein.
  19. rȃjmar, -rja, m. = rajmeželj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  20. rȃjmati se, -a se, vb. impf. sich schicken, Jan.; — prim. nem. sich reimen.
  21. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
  22. rajna, f. die Rahe, Cig., Jan.; — rus.
  23. rȃjni, -jna, adj. verstorben, selig; rajni oče, rajni moj brat.
  24. rȃjnica, f. die verstorbene —: rajnica mati, sestra, die verstorbene Mutter, Schwester, Erj. (Torb.).
  25. rȃjnik, m. der verstorbene —: rajnik brat, der verstorbene Bruder, Erj. (Torb.), Štrek.; gospod Primož Truber rajnik, Predgovor k Trub. (Post.); (sklanja se dalje v narodnem govoru kakor adj.: rajn(i)kega, rajn(i)cega itd., in tudi adj. rajnki, -a, se rabi).
  26. rájnišar, m. der Springhengst, Jan.
  27. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  28. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
  29. rájtəlj, -tlja, (-təljna), m. der Reitel, Cig., Valj. (Rad), Kr.; — iz nem.
  30. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
  31. rȃjž, m. = riž, der Reis (oryza sativa).
  32. rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  33. rájžišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Cig., Jan.
  34. rȃjžljəc, -žljəca, (-žəljca), m. das Gekröse (von Kälbern), Z.
  35. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
  36. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
  37. rȃkar, -rja, m. 1) der Krebsfänger, der Krebshändler; — 2) der Krebsesser, Cig.
  38. rakáriti, -ȃrim, vb. impf. mit dem Krebsfang oder dem Krebshandel sich beschäftigen, LjZv.
  39. rákast, adj. 1) krebsartig, Cig.; — 2) krebskrank, M.
  40. rakētar, -rja, m. der Raketenmacher, Cig., Jan.
  41. rakētarnica, f. die Raketenfabrik, Cig.
  42. rakētən, -tna, adj. Raketen-, Cig., Jan.
  43. rákinja, f. das Krebsweibchen, Cig., C.
  44. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
  45. rakı̑tje, n. coll. = rakita, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.
  46. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.
  47. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
  48. raklìč, -íča, m. majhna rakla, Štrek.
  49. rȃklja, f. das Krebsweibchen, M.; — prim. rakulja.
  50. rȃknəc, -əca, (-kənca), m. das Regentuch, Jan., C.
  51. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
  52. ráknọ, n. eine Art Kleid, Mik. (Et.); das Regentuch, Jan. (H.); — das Leichentuch, Z.
  53. rakojẹ̑dka, f. der Krabbenfresser (ardea caerulea), Cig.
  54. rakoljùb, -ljúba, m. der Krebsenliebhaber, Erj. (Izb. sp.).
  55. rȃkša, f. neka psovka: = para, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  56. rakúlja, f. die Krabbe, Z.; potočna r., die Flusskrabbe, Jan.
  57. rakūn, m. der Waschbär oder Rakuhn (procyon lotor), Erj. (Ž.).
  58. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  59. ráłən, -łna, adj. ackerbar, Jan.; rȃłni svet, das Pflügeland, Cig.
  60. rȃlica, f. 1) die Pflughandhabe, Z.; — 2) eine Art Stickerei an dem Ärmelrande, BlKr.- Let.
  61. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
  62. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
  63. rałnína, f. der Ackerlohn, Cig.
  64. rálọ, n. 1) der Halbpflug, ein kleiner Pflug ohne Räder, Mur., Kor.- Cig., die "Arl", Jarn., Mik.; — 2) das Pflugscharbein ( anat.), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  65. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
  66. ramáč, m. der Breitschulterige, Jan. (Slovn.).
  67. rámast, adj. 1) armförmig, Cig., Jan.; — 2) = ramat, Jan. (H.).
  68. ramàt, -áta, adj. breitschulterig, Jan.
  69. rambolína, f. = ranfolina, Celje- Erj. (Torb.).
  70. ráme, -ena, n. 1) die Schulter, Jan., Podkrnci, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Arm, Jan., Cig. (T.); — der Arm eines Hebels, Cig. (T.); — der Ast der Parabel, Cig. (T.).
  71. rámən, -mna, adj. Achsel-: rȃmna žila, kost, Cig.
  72. ramenàt, -áta, adj. breitschulterig, Cig.
  73. rȃmenica, f. = ramnica, Mur., Cig., Jan.
  74. rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.- Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.- Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.
  75. rámenski, adj. Schulter-: ramenska izkušnja, die Schulterprobe, Telov.
  76. rámežəlj, -žlja, m. der Ladestock, Valj. (Rad), Gor.; — iz nem. Räumeisen.
  77. ramičnják, m. der Hemdachselfleck, Mariborska ok.- C.
  78. rȃmnica, f. der Achselriemen, Z.; das Tragband, Cig.; — der Miederträger, Z., Burg. (Rok.); — das Leitband: otroka na ramnici voditi, das Kind am Leitbande führen, C.
  79. ramnọ, adv. = rameno, C.
  80. rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.- Kl.
  81. ramōnike, f. pl. = harmonike, die Ziehharmonika, BlKr., jvzhŠt.
  82. rámor, -rja, m. eine Verdickung unter der Haut bei Rindern, C.; — prim. bramor 2).
  83. rámšəlj, -šlja, m. der Ramsel, die Milchblume (polygala vulgaris), Cig., Tuš. (B.); — iz nem.
  84. ramúh, m. = ramuš, C.
  85. ramúš, m. das Getöse, der Lärm, Guts., Mur., Jan., Fr.- C.; — prim. češ. ramus, Lärm.
  86. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
  87. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
  88. rȃnar, -rja, m. = ranocelnik, Cig., Navr. (Let.), Cv.
  89. ranarína, f. die Verwundungszulage, DZ.
  90. ránast, adj. mit Wunden bedeckt, C.
  91. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
  92. ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan- Erj. (Torb.).
  93. ránčoha, f. der Halbstiefel, Mur., Kr.- Valj. (Rad); — iz nem. Randschuh (?), Valj. (Rad).
  94. randíga, f. der Streithandel, Guts.; — prim. nem. Randal, Štrek. (Arch.).
  95. ránfol, m. = ranfolica: beli in rdeči r., Št.- C., (ranful) Trumm.
  96. ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.- C.; rother Heunisch, Trumm.
  97. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
  98. rángar, -arja, m. der Reiher, Cig., Jan.; sivi r., der graue Reiher (ardea cinerea), Frey. (F.); — prim. ragar; iz nem. Reiher.
  99. rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
  100. ráni, adv. = rano, zgodaj, C.

   78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687 78.787 78.887 78.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA