Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (78.487-78.586)
-
rabútati, -am, vb. impf. = klatiti: sadje r., Kr.
-
ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
-
racák, m. der Enterich, Mur., Valj. (Rad).
-
racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
-
racijonālən, -lna, adj. umen, rationell, Cig. (T.), nk.
-
rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
-
rȃčar, -rja, m. der Rohrgeier, Levst. (Nauk); die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.).
-
rȃčəc, -čca, m. = raček, Valj. (Rad).
-
rȃčək, -čka, m. dem. rak, Valj. (Rad).
-
ráčenje, n. der Wille, C.; poleg tvojega račenja, kajk.- Valj. (Rad); die Neigung, die Lust, ogr.- C.
-
2. račíca, f. das Krebsweibchen, Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad).
-
račìč, -íča, m. dem. rak; 1) das Krebschen; — 2) die Garneele (palaemon squilla), Jan., Erj. (Z.).
-
račı̑gla, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
-
račı̑telj, m. der Gönner, LjZv.
-
1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
-
2. ráčiti, -im, vb. impf. = rake loviti, Z.
-
rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
-
2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
-
1. rȃčnica, f. die Krebsreuse, vzhŠt.- C.
-
2. rȃčnica, f. der Entenpfuhl, Cig.
-
rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
-
račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
-
račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
-
račȗnar, -rja, m. der Rechner, Mur., Cig., Jan.; umetni r., der Rechenkünstler, Erj. (Izb. sp.); — der Rechnungsführer, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.
-
račȗnarica, f. die Rechnerin, Cig., Jan.
-
računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
-
račúnati, -am, vb. impf. = računiti.
-
račȗnək, -nka, m. dem. račun; — das Conto, DZ.
-
račȗnica, f. das Rechenbuch, Jan., Cig. (T.), nk.
-
računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
-
račúniti, -ȗnim, vb. impf. rechnen.
-
računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
-
ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
-
ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
-
rádẹ, adv. gern, Rez.- C.
-
rȃdi, praep. = zaradi, nk.; — hs.
-
radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
-
radikāl, m. korenika, das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.).
-
radikāləc, -lca, m. der Radicale, Jan., nk.
-
radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
-
radikānd, m. der Radicand ( math.), Cig. (T.).
-
radı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) (o)strgati, radieren, Cig.
-
radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
-
radoglèd, -glę́da, adj. schaulustig, Jan., Cig. (T.); radoglede oči, Str.
-
radoglę́dən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan.; radogledno ljudstvo, SlN.
-
radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
-
radohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, C.
-
radojẹ́dən, -dna, adj. gerne essend o. fressend, C.
-
radojẹ́dnost, f. die Esslust, die Fresslust, C.
-
radoję́mən, -mna, adj. gerne nehmend: radodaren sem bil: jaz radodaren, oni radojemni, Zv.
-
radokúpən, -pna, adj. kauflustig, Jan. (H.).
-
radoláčən, -čna, adj. oft hungrig, Zv.
-
radopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig., Jan.
-
radopísnost, f. die Schreibseligkeit, Cig.
-
radosẹ́ja, f. = redoseja, Dol., jvzhŠt.
-
radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
-
radoslúšnost, f. die Folgsamkeit, Jan.
-
radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
-
radọ̑stən, -tna, adj. Wonne-, fröhlich, freudig, Mur., Cig., Jan., nk.; — nav. rádosten.
-
radostǫ́rən, -rna, adj. dienstfertig, Jan.
-
radošáłən, -łna, adj. scherzliebend, Jan.
-
radošča, f. = radost, ogr.- C.
-
radoúčnost, f. die Lernbegierde: die Wissbegierde, Levst. (Zb. sp.).
-
rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
-
rága, f., SlGor.- C., pogl. 1. rega.
-
rágar, -rja, m. = rangar, Gor.- Cig., Frey. (F.).
-
rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
-
rágica, f., C., pogl. 1. regica.
-
rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
-
rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
-
rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
-
ragljálọ, n. die Plaudertasche, Jan.
-
ragljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = regljati, quaken, Mur., Cig., Jan., Gor.; — 2) mit der Ratsche ratschen, Gor.; — 3) schwatzen, plappern; babe vedno ragljajo, Gor.
-
ragotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ragljati 1), Mur.
-
ragúša, f. der Lärm, C.
-
ragúšati, -am, vb. impf. lärmen, Z.
-
ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
-
ráha, f. die Stange, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Rahe.
-
ráhək, -hka, adj. abgeschmackt, fad, Cig.; tudi: rahȃk, Cig.
-
ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
-
rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
-
ráhlica, f. 1) lockere Erde, Cig., Jan., M.; — 2) der Wollkamm, Mur., V.-Cig.
-
rahlína, f. die Lockerheit, Jan.
-
rahlíti, * -ı̑m, vb. impf. lockern, Cig., Jan.
-
rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
-
rahlóba, f. = rahlost, C.
-
rahločútən, -tna, adj. zartfühlend, Cig., Jan., nk.
-
rahločȗtje, n. das Zartgefühl, Jan., nk.
-
rahločútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
-
rahlosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
-
rahlóta, f. = rahlost, Jan.
-
rȃhna, f. ein zungenfertiges Weib, Kr.- Valj. (Rad); — die Furie, Jan.
-
rahnica, f. die Rahe, Jan.; — prim. češ. ráhno.
-
rahtàn, -ána, m. der grüne Frosch, C.
-
ráhtati, -am, vb. impf. laut gackern: kokoš rahta, Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
-
1. ràj, rája, m. das Paradies; sveti raj, der Himmel.
-
2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
-
rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
-
1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687 78.787 78.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani