Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.387-78.486)

  1. púšən, -šna, adj. Flinten-, Cig.
  2. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
  3. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
  4. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
  5. pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
  6. pȗškarica, f. die Schießscharte, Cig., Navr. (Let.).
  7. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
  8. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
  9. pȗškati, -am, vb. pf. = poljubiti, Notr.; — prim. pušniti.
  10. pȗškən, -kna, adj. Flinten-, nk., (puškin) Cig., Jan.; — pogl. puščen.
  11. pȗškica, f. dem. puška, nk.
  12. puškonòs, -nósa, m. = puškonosec, Cig.
  13. puškonǫ̑səc, -sca, m. der Gewehrträger, der Büchsenspanner, Cig.
  14. púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
  15. pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.
  16. pȗšpanka, f. pipa p., eine buchsbäumene Pfeife, LjZv.
  17. pȗt, m. der Geflügelkropf, Hal.- C.
  18. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
  19. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  20. putáča, f. der Hühnerkropf, C.; der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.
  21. putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
  22. putánja, f. = putan, C.
  23. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
  24. pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
  25. pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
  26. pȗtfala, f. der Klatschmohn (papaver rhoeas), Savinska dol.
  27. pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
  28. putigràm, -áma, m. = putigrom, Trub.
  29. pútikast, adj. podagrisch, Cig.
  30. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
  31. 1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
  32. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
  33. putogròm, -óma, m. das Podagra, Dict., Cig.
  34. putogrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
  35. pȗtprnica, f. = prepelica, die Wachtel, Mur.- Cig.
  36. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
  37. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
  38. pȗtrica, f. 1) dem. putra 1), C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  39. pȗtrih, m. = putrh, Jan., Št.
  40. pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
  41. puzę̑r, f. die Blase: žolčna puzer, die Gallenblase, Mik. (Et.).
  42. púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
  43. púžast, adj. puppenhaft, Cig.
  44. púže, -eta, m. der Knabe, C.
  45. púžica, f. = mešiček, C.; — prim. pužina.
  46. pužína, f. das Kerngehäuse von Äpfeln und Birnen, Polj.; — prim. bužina.
  47. pužínast, adj. voll Kernhülsen: jabolčnik je pužinast, Polj.
  48. pužináti, -ȃm, vb. impf. = pužine odstranjevati, Polj.
  49. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
  50. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
  51. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
  52. rabȃdnica, f. tuja ovca na pašo vzeta, C., Z.
  53. rabārbara, f. die Rhabarber (rheum palmatum), Cig., Jan., C.
  54. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  55. rábəljščina, f. das Henkergeld, Mur.- Cig.
  56. rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
  57. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
  58. rabīnski, adj. rabbinisch, Cig., Jan.
  59. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
  60. ráblin, m. = rabelj, Meg.; on bo sam svoj rablin, Kast.- Valj. (Rad).
  61. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
  62. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
  63. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
  64. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
  65. rabočàn, -ána, m. = tlačan, Mur.
  66. rabočánka, f. = tlačanka, Z.
  67. rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
  68. rabokùp, -kúpa, m. die Pachtung (conductio), Cig., nk.
  69. rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
  70. rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
  71. rabokȗpnik, m. = rabokupec, Cig., DZ.
  72. rabokupnína, f. der Bestandzins, Cig.
  73. rabokȗpščina, f. = rabokupnina, DZ.
  74. raboprodȃja, f. die Verpachtung (locatio), Cig.
  75. raboprodȃjən, -jna, adj. Bestand-, Cig.
  76. rábot, f. = rabota, Mur.
  77. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
  78. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
  79. rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
  80. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
  81. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
  82. rabotíti, -ím, vb. impf. = rabotati, Mur.
  83. rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
  84. rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
  85. rabotnína, f. das Frohngeld, Cig., Jan.
  86. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  87. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
  88. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
  89. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
  90. rabȗdje, n. coll. = rabud, C.
  91. rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  92. rabulína, f. neka trta: der Kölner, Vrtov. (Vin.).
  93. rabȗra, f. die Nachlese, Z., Zora.
  94. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
  95. rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
  96. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
  97. rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
  98. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
  99. rabȗrka, f. = paberkovavka, C.
  100. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).

   77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687 78.787  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA