Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (78.387-78.486)
-
púšən, -šna, adj. Flinten-, Cig.
-
púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
-
púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
-
pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
-
pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
-
pȗškarica, f. die Schießscharte, Cig., Navr. (Let.).
-
puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
-
puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
-
pȗškati, -am, vb. pf. = poljubiti, Notr.; — prim. pušniti.
-
pȗškən, -kna, adj. Flinten-, nk., (puškin) Cig., Jan.; — pogl. puščen.
-
pȗškica, f. dem. puška, nk.
-
puškonòs, -nósa, m. = puškonosec, Cig.
-
puškonǫ̑səc, -sca, m. der Gewehrträger, der Büchsenspanner, Cig.
-
púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
-
pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.
-
pȗšpanka, f. pipa p., eine buchsbäumene Pfeife, LjZv.
-
pȗt, m. der Geflügelkropf, Hal.- C.
-
pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
-
púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
putáča, f. der Hühnerkropf, C.; der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.
-
putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
-
putánja, f. = putan, C.
-
pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
-
pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
-
pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
-
pȗtfala, f. der Klatschmohn (papaver rhoeas), Savinska dol.
-
pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
-
putigràm, -áma, m. = putigrom, Trub.
-
pútikast, adj. podagrisch, Cig.
-
pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
-
1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
-
pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
-
putogròm, -óma, m. das Podagra, Dict., Cig.
-
putogrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
-
pȗtprnica, f. = prepelica, die Wachtel, Mur.- Cig.
-
pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
-
pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
-
pȗtrica, f. 1) dem. putra 1), C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
-
pȗtrih, m. = putrh, Jan., Št.
-
pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
-
puzę̑r, f. die Blase: žolčna puzer, die Gallenblase, Mik. (Et.).
-
púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
-
púžast, adj. puppenhaft, Cig.
-
púže, -eta, m. der Knabe, C.
-
púžica, f. = mešiček, C.; — prim. pužina.
-
pužína, f. das Kerngehäuse von Äpfeln und Birnen, Polj.; — prim. bužina.
-
pužínast, adj. voll Kernhülsen: jabolčnik je pužinast, Polj.
-
pužináti, -ȃm, vb. impf. = pužine odstranjevati, Polj.
-
púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
-
1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
-
2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
-
rabȃdnica, f. tuja ovca na pašo vzeta, C., Z.
-
rabārbara, f. die Rhabarber (rheum palmatum), Cig., Jan., C.
-
rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
rábəljščina, f. das Henkergeld, Mur.- Cig.
-
rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
-
rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
-
rabīnski, adj. rabbinisch, Cig., Jan.
-
rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
-
ráblin, m. = rabelj, Meg.; on bo sam svoj rablin, Kast.- Valj. (Rad).
-
rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
-
1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
-
2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
-
rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
-
rabočàn, -ána, m. = tlačan, Mur.
-
rabočánka, f. = tlačanka, Z.
-
rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
-
rabokùp, -kúpa, m. die Pachtung (conductio), Cig., nk.
-
rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
-
rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
-
rabokȗpnik, m. = rabokupec, Cig., DZ.
-
rabokupnína, f. der Bestandzins, Cig.
-
rabokȗpščina, f. = rabokupnina, DZ.
-
raboprodȃja, f. die Verpachtung (locatio), Cig.
-
raboprodȃjən, -jna, adj. Bestand-, Cig.
-
rábot, f. = rabota, Mur.
-
rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
-
rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
-
rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
-
rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
-
rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
-
rabotíti, -ím, vb. impf. = rabotati, Mur.
-
rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
-
rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
-
rabotnína, f. das Frohngeld, Cig., Jan.
-
rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
-
rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
-
rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
-
rabȗdje, n. coll. = rabud, C.
-
rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
-
rabulína, f. neka trta: der Kölner, Vrtov. (Vin.).
-
rabȗra, f. die Nachlese, Z., Zora.
-
raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
-
rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
-
rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
-
rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
-
rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
-
rabȗrka, f. = paberkovavka, C.
-
rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687 78.787
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani