Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.287-78.386)

  1. 1. pȗnəc, -nca, m. des Weibes Vater, der Schwiegervater, C.
  2. 2. pȗnəc, -nca, m. die Punze, Cig., Jan., DZ.; čistinski p., die Feingehaltpunze, DZ.
  3. pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
  4. pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
  5. púnkəlj, -klja, m. = zveženj, das Bündel; — iz nem.
  6. pùnt, púnta, m. 1) das Bündnis, Trub.; — 2) der Aufruhr, die Rebellion; — iz nem. Bund, Mik. (Et.).
  7. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
  8. púntati, -am, vb. impf. aufwiegeln; — p. se, in der Empörung begriffen sein, rebellieren.
  9. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  10. púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče- Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.
  11. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  12. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).
  13. pupę̑nčine, f. pl. der Nesselausschlag, Cig., Jan.; ( nam. pop-?).
  14. pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče- Levst. (Rok.).
  15. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
  16. pȗra, f. die Truthenne; — púra, Valj. (Rad).
  17. purȃn, m. der Truthahn oder Indian (meleagris gallopavo).
  18. purȃnək, -nka, m. dem. puran, Valj. (Rad).
  19. pȗrarica, f. die Hüterin der Truthühner, Cig.
  20. purčè, -ę́ta, n. das Truthuhn; tudi: pȗrče, -eta, jvzhŠt.
  21. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
  22. purečják, m. die Schafgarbe (achillea), C.
  23. purę̑čji, adj. = purji: purečja trava = purečjak, C.
  24. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
  25. púrga, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  26. purìč, -íča, m. junger Truthahn, Cig., C., M.
  27. puritȃn, m. = puritanec, Cig., Jan.
  28. puritȃnəc, -nca, m. der Puritaner, Cig., Jan.; (puritanci so neka stranka angleških protestantov).
  29. puritȃnka, f. die Puritanerin, Cig.
  30. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  31. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
  32. pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.
  33. pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.
  34. pȗrpala, f. = purpela, Ravn.- M., Zv.
  35. pȗrpalica, f. = purpela, C.
  36. pȗrpara, f. = purpela, Zora.
  37. pȗrpela, f. = purpelica, Cig.
  38. pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.
  39. pȗrpelič, m. = purpelica, Jan.
  40. pȗrpola, f. = purpelica, Josch.
  41. pȗrpolica, f. = purpelica, Josch.
  42. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  43. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  44. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  45. pustȃrski, adj. Wüsten-, Jan. (H.).
  46. pustẹ̑la, f. = pusta baba, Rož.- Kres.
  47. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  48. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  49. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  50. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  51. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  52. pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
  53. pustı̑nski, adj. Heide-: pustinska rastlina, Cig.
  54. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  55. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  56. pustlíca, f. ein öder Acker, Jarn.
  57. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
  58. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  59. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  60. pustóbən, -bna, adj. 1) öde, Jan.; — 2) = pust (o človeku), griesgrämig, Jan.
  61. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  62. pustǫ̑ča, f. = pustoba 1), kajk.- Valj. (Rad).
  63. pustodẹ̀ł, -dẹ́la, m., nam. delopust, BlKr.- DSv.
  64. pustǫ́łka, f. = postolka, Jan. (H.).
  65. pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
  66. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  67. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
  68. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  69. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
  70. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  71. pustǫ̑tar, -rja, m. = pustotnik, Jarn.
  72. pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
  73. pustotína, f. wüstes Land, Jan. (H.).
  74. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  75. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
  76. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
  77. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
  78. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  79. 2. púša, f., vzhŠt., pogl. pušča 3).
  80. pȗšati, -am, vb. pf. = poljubiti, küssen, Trub.
  81. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  82. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
  83. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  84. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
  85. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  86. púščałnik, m. = puščalo, Cig.
  87. púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
  88. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
  89. puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
  90. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
  91. pȗščən, -ščna, adj. Flinten-, (puščin) Cig.
  92. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
  93. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
  94. puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).
  95. puščíčən, -čna, adj. Pfeil-, Jan.
  96. puščína, f. die Einöde, C.; unbebautes Land, Jan.
  97. pȗščnik, m. = puščavnik, Mur.
  98. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
  99. puščóbən, -bna, adj. öde, wüst, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — langweilig, fade, widrig, Cig., M.
  100. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).

   77.787 77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587 78.687  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA