Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.187-78.286)

  1. ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
  2. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
  3. ptı̑čjak, m. der Vogelmist.
  4. ptı̑čji, adj. Vogel-; ptičje gnezdo, petje.
  5. ptı̑čka, f. dem. ptica; das Vöglein.
  6. ptı̑čnica, f. 1) die Vogelhütte, der Vogelherd; — 2) = ptičnik, das Vogelhaus, Dict., C., Preš.; — 3) die Bergkirsche, Cig.
  7. ptı̑čnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
  8. ptı̑čnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona- Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
  9. ptútika, f. = grlica, Mur.
  10. pȗb, m. die Unke, Cig.
  11. pȗbič, m. die Unke oder Feuerkröte (bombinator igneus), Jan., Erj. (Ž.).
  12. pùc, púca, m. der Abdecker, der Wasenmeister, vzhŠt.- Valj. (Rad), ogr.- C.
  13. pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  14. 1. pȗcək, -cka, m. der Knopf, das Knöspchen, Ravn. (Abc.); — prim. hs. puce, der Knopf.
  15. 2. pȗcək, -cka, m. das Ferkel, Cig.; (pujcek, jvzhŠt.).
  16. pucolānka, f. die Puzzolanerde, Cig. (T.).
  17. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
  18. pučáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Gor.
  19. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
  20. púčel, m. = sod, vzhŠt.; — prim. nem. Pitschel, kor. butsche, kočevsko: butscherle = Fässchen, srlat. bucellus, Mik. (Et.).
  21. pučelár, -rja, m. = sodar, Mur., Valj. (Rad), vzhŠt.
  22. pȗčka, f. die Wasenmeisterin, die Quacksalberin, SlGor.- C.; — prim. puc.
  23. pūdra, f. der Puder, Cig.; (po rus. iz nem.).
  24. pudrár, -rja, m. der Pudermacher, der Puderhändler, Cig.
  25. pudraríca, f. die Pudermacherin, Cig.
  26. pūdrati, -am, vb. impf. pudern, Cig., Jan.
  27. pudreníca, f. die Puderschachtel, Cig.
  28. pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  29. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
  30. 2. pȗh, m. der Puff, Cig.
  31. pùh, interj. puh, puh! — tako se zovejo prasci, C.
  32. púha, f. ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  33. puháč, m. der Pocher (in der Stampfe), Cig.; — prim. 2. puhati.
  34. puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
  35. puhȃłnica, f. 1) das Löthrohr, Cig. (T.), C.; — 2) der Fächer, Dict.
  36. puhálọ, n. das Blasewerk, das Gebläse, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  37. púhanje, n. das Hauchen; das Blasen, C.; — das Schnauben, C.
  38. pȗhar, -rja, m. der Hammer zum Zerbröckeln der Steine, M.; — der Prellhammer, Cig.; — iz nem. Pocher?
  39. pȗhast, adj. flaumig, Jan.
  40. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
  41. 2. pȗhati, -am, vb. impf. das Erz "pochen", V.-Cig.; — puffen, schlagen, Cig.; — iz nem.
  42. pȗhəc, -hca, m. das Ferkel, C.; — prim. puh ( interj.).
  43. púhək, -hka, adj. = puhel, C.; — lose, weit (o obleki): puhka suknja, C.
  44. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
  45. puhláč, m. der Bimsstein, C.
  46. puhlák, m. ein leerer Kopf, SlN.
  47. puhlẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammicht werden, M., C.
  48. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
  49. puhlı̑čar, -rja, m. = kdor na puhličastem svetu prebiva, Svet. (Rok.), Erj. (Torb.).
  50. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  51. puhlíčən, -čna, adj. = puhličav: puhlična ilovica, Nov.
  52. puhljȃd, f. schwammichte Dinge, Z.; — ( fig.) markloses Zeug, C.
  53. puhlóba, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Leerheit, die Hohlheit, Jan., C.
  54. puhlóta, f. = puhlost, Jan. (H.).
  55. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
  56. pȗhnica, f. = pernica, die Tuchet, Jan. (H.).
  57. púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
  58. pȗht, m. der Dunst, Cig.; — der Duft, Mur.
  59. puhtẹ̑nje, n. 1) das Dunsten; — 2) der Dunst, Cig.
  60. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  61. puhtíti, -ím, vb. impf. als Dunst oder Duft aufsteigen lassen, ausdünsten, Cig., Jan.; lep duh v koga p., jemanden anduften, Cig.
  62. pȗjcək, -cka, m. = pujsek, jvzhŠt.
  63. pȗjcka, f. = pujska, jvzhŠt.
  64. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  65. pȗjsək, -ska, m. das Schwein (bolj v otročjem govoru), Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  66. pȗjska, f. die Sau (bolj v otročjem govoru), Lašče- Levst. (Rok.).
  67. púkanica, f. die Charpie, Cig., Jan., DZ.
  68. pukanína, f. das Pflücksel, Cig.; die Charpie, C.
  69. púkanje, n. das Ausraufen; das Zupfen; — = pukanina, das Zerzupfte (Charpie), Cig., DZ.
  70. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
  71. pȗkež, m. der Ausraufer: sv. Lukež, repni pukež, Notr., Lašče- Levst. (M.).
  72. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  73. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
  74. pȗkšica, f. dem. pukša; 1) ein kleines Schießgewehr, jvzhŠt.; — 2) die Radbüchse, BlKr.; pogl. pesto; — 3) eine kleine Büchse ( z. B. für Nadeln), Dict., Jan.
  75. pȗlež, m. der Raufer, Guts., C., Cv.
  76. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
  77. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
  78. púlja, f. die Rauferei, die Balgerei, Cig., Jan., Gor.; — der Zank, der Streit, C.
  79. puljáč, m. das Raufholz, der Haarraufer bei den Weißgerbern, V.-Cig.
  80. púljenica, f. die Raufwolle, Cig.
  81. puljenína, f. das Pflücksel, Cig.
  82. pūlt, m. pisalni podstavec, das Pult, Cig. (T.).
  83. 1. pȗma, f. eine Art Hunde: der Pommer, der Spitz, V.-Cig.
  84. 2. pūma, f. der amerikanische Löwe, der Puma (felis concolor), Erj. (Ž.).
  85. pūmpa, f. sesaljka, die Pumpe, Cig., Jan., Cig. (T.); — iz nem.
  86. pȗmpala, f. 1) = purpala, purpelica, Cig.; — 2) die Wassernixe, Gor.- M.
  87. pūmpar, -rja, m. der Pumpenmacher, Cig.
  88. pūmpati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., Jan.; — iz nem.
  89. pȗmpez, m. ein großes Trinkglas, M., Z.
  90. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
  91. pȗmpila, f. = pumpava, popava, die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  92. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  93. puncīrati, -am, vb. impf. ( pf.) punzieren, Cig., Jan.
  94. púnčah, m. = punčoh, Savinska dol.
  95. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
  96. punčè, -ę́ta, n. das Mädchen, C., Kr.
  97. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  98. pȗnčka, f. 1) das Mädchen; — 2) die Puppe; — 3) die Pupille im Auge, Levst. (Rok.).
  99. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  100. púnčoha, f. = punčoh, Kr.- Valj. (Rad).

   77.687 77.787 77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487 78.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA