Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (78.087-78.186)

  1. pȓtəc, -tca, m. das Tüchel, C.
  2. prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
  3. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
  4. pȓtež, m. die Bürde, Nov.- C.
  5. prtı̑, f. pl. das Gliederreißen, Cig.; = proti, protin, die Gicht, Z., Goriš., jvzhŠt.; prti so ga zvlekle, jvzhŠt.; (prtij, m., prtija, f. die englische Krankheit, die Rhachitis, V.-Cig.; ?).
  6. prtìč, -íča, m. das Tischtuch, das Tafeltuch, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Zilj.- Jarn. (Rok.); ženske so se o dežju s prtiči ogrinjale, Pjk. (Črt.); božji p., das Corporale, Cig.; — die Serviette, Cig., Jan., DZ., C.; — = plahta, rjuha, das Bettuch, C.
  7. prtína, f. = prt, f., die Bahn im Schnee, C., Valj. (Rad), BlKr.
  8. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  9. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
  10. 3. prtíti, -ím, vb. impf., ogr.- C., pogl. pretiti.
  11. 1. pȓtje, n. coll. Leinzeug: barvano p., Cig.
  12. 2. prtjè, n. der Streit, Valj. (Rad).
  13. 3. prtjè, n., ogr.- Valj., pogl. pretnja.
  14. prtljȃga, f. das Gepäck, die Bagage, Cig., Jan., nk.; — hs.
  15. prtljȃja, f. = prtljaga, Cig., DZ.
  16. prtljarı̑ja, f. allerhand Zeug von geringem Werte, Kleinigkeiten, Vrt., ZgD., BlKr.; — prim. brkljarija.
  17. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
  18. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
  19. prtneníce, f. pl. = prtenice, M.
  20. prtneník, m. ein Kleid aus Leinwand, Lašče- Levst. (M.).
  21. prúčica, f. dem. pruka; der Fußschemel, Cig., Jan., C.; der Knieschemel, C.
  22. prud, m. = prid, Krelj.
  23. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
  24. prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
  25. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
  26. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
  27. prúka, f. der Kirchenstuhl, die Kirchenbank; — prim. bav. bruck, eine breite Liegestatt von Brettern am Ofen, švabsko: der Schusterschemel, Štrek. (Arch.).
  28. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
  29. prunēlica, f. die Brunelle (prunella vulgaris), Cig.
  30. prúngəlj, -glja, m. = prugelj, der Knüttel, Erj. (Torb.).
  31. prȗsəc, -sca, m. das Zelterpferd, C., Valj. (Rad).
  32. prȗsnik, m., Cig., C., pogl. 2. prosnik 1).
  33. prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
  34. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
  35. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
  36. psalmīst, m. psalmopevec, der Psalmist.
  37. psālmnik, m. das Psalmenbuch, der Psalter, Cig., Jan.
  38. psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
  39. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
  40. psę̑tar, -rja, m. = psar, Cig.
  41. psę̑tče, -eta, n. das Hündchen, (pseče) Cig.
  42. psetnína, f. die Hundesteuer, Cig.
  43. psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
  44. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
  45. psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
  46. psíčica, f. dem. psica; eine kleine Hündin, Boh., Krelj.
  47. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
  48. psı̑čji, adj. hündisch, M.
  49. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
  50. psihofīzičən, -čna, adj. k psihofiziki spadajoč, psychophysisch, Žnid.
  51. psíhofīzika, f. nauk o dušnih svojstvih, die Psychophysik, Cig. (T.).
  52. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
  53. psiholōgičən, -čna, adj., pogl. psihologijski, psihološki, nk.
  54. psihologı̑ja, f. dušeslovje, die Psychologie.
  55. psihologı̑jski, adj. zur Psychologie gehörig, psychologisch, Cig. (T.), Žnid.
  56. psiholōški, adj. psychologisch, nk.
  57. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
  58. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
  59. psíkanje, n. das Zischen, Cig.
  60. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
  61. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).
  62. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  63. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
  64. psodę̑rəc, -rca, m. der Hundeschläger, Cig.
  65. psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
  66. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
  67. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
  68. psozǫ́bən, -bna, adj. hundszähnig, Cig.
  69. psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
  70. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
  71. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  72. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
  73. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
  74. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
  75. pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
  76. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
  77. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
  78. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  79. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
  80. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
  81. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  82. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  83. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
  84. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
  85. pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
  86. pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
  87. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
  88. pšíca, f. = puščica, der Pfeil, Guts., Mur., Cig., Jan.
  89. pšǫ́ga, f. = šoga, Frey. (F.).
  90. ptíca, f. der Vogel; — p. sv. Petra, die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.); — mrtvaška p., die Perleule (strix flammea), Cig.
  91. ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.
  92. ptı̑čar, * -rja, m. 1) der Vogelfänger, der Vogelhändler; — tudi: der Vogelfreund; — 2) der Vorstehhund, Cig., Erj. (Ž.).
  93. ptı̑čarica, f. 1) die Vogelfängerin, die Vogelhändlerin; — tudi: die Vogelfreundin; — 2) (puška) p., die Vogelbüchse, die Schrotbüchse, Cig.
  94. ptičáriti, -ȃrim, vb. impf. Vögel fangen, Jan. (H.).
  95. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
  96. ptičeglèd, -glę́da, m. der Vogelschauer, der Vogeldeuter, Cig.
  97. ptičeglę̑dəc, -dca, m. = ptičegled, Jan., Šol.
  98. ptı̑čək, -čka, m. dem. ptič; 1) das Vöglein; — zvit p., ein Schalk, Cig.; — 2) neka vinska trta, (tiček) Kanal- Erj. (Torb.).
  99. ptičę̑tina, f. das Vogelfleisch, ogr.- C.
  100. ptičeznȃnəc, -nca, m. der Ornitholog, Cig.

   77.587 77.687 77.787 77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387 78.487  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA