Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (77.987-78.086)
-
proučíti, -ím, vb. pf. durchstudieren, Cig. (T.), nk.; — hs.
-
proumẹ́ti, -ẹ̑m, -ẹ̑jem, vb. pf. mit dem Verstand ergründen, Greg.
-
prōza, f. nevezana beseda, die Prosa.
-
prozāičən, -čna, adj. prosaisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
prozāik, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
prozaīst, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaist, Cig.
-
prozāiški, adj. prosaisch, Jan. (H.).
-
prozı̑məc, -mca, m. = prosinec, ogr.- C.
-
prozı̑r, m. das Diopter ( math.), h. t.- Cig. (T.).
-
prozı̑rən, -rna, adj. Diopter- ( math.), h. t.- Cig. (T.).
-
prozōdičən, -čna, adj. k prozodiki spadajoč, prosodisch, Cig., Jan., nk.
-
prozodı̑ja, f. zlogomerje, die Prosodie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
prozōdika, f. nauk o zlogomerju, die Prosodik, Cig. (T.).
-
prózor, -zóra, m. 1) das Fenster, Jan., Valj. (Rad), Ist.- Nov.; ( hs.); — 2) der Anbruch des Morgens, Z., C.
-
prozórən, -rna, adj. durchsichtig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
-
prozórnost, f. die Durchsichtigkeit, Cig. (T.), nk.
-
prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
-
prǫ́žica, f. dem. proga; — das Närbchen, C.
-
prožíljka, f. = pražiljka, Tuš. (R.), Cig., Vrt., Polj.
-
prožílọ, n. das Federwerk: p. iz dratu, die Drahtfeder, Cig.; die Auslösung in den Schlaguhren, Cig.
-
prožína, f. die Springfeder, Cig. (T.); — rus.
-
prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
-
prǫ̑žnica, f. 1) = progla, proglo, der Fallstrick, C.; — 2) das Zündloch (bei Schießgewehren und Pöllern), Gor.
-
prǫ́žnost, f. die Elasticität, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); potežna, raztežna p., die Zugelasticität, Cig. (T.).
-
pŕpəl, -pla, m. = prper, poper, ogr.- C.
-
prpelíca, f., Cig., pogl. purpelica.
-
pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.
-
pŕpica, f. die Leibesverstopfung, Kor.- Jarn. ( Kres III. 476.); — pogl. priperica 2).
-
pȓpič, m. neka bela sliva, Guts., SlGradec- C.
-
pŕpola, f., SlGradec- C., pogl. purpela.
-
prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. ( Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.- Vest.).
-
prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.- Mik.
-
prprnják, m. nekak kruh, vzhŠt.- Trst. (Let.).
-
pŕsa, n. pl. = prsi, Mik., Ben.- Kl., nk.
-
pŕsast, adj. mit großen Brüsten (vom Weibe), Dict., C., Svet. (Rok.).
-
prsàt, -sáta, adj. starkbrüstig, großbrüstig, vollbrüstig, Cig., Jan., Blc.-C.
-
pŕsati, pȓsam, vb. impf. spritzen, Blc.-C.
-
pŕsən, -sna, adj. Brust-; pȓsna votlina, die Brusthöhle, Cig. (T.); prsna igla, die Brustnadel, Cig.
-
pȓsk, m. die Brunft der Ziegen, C.
-
prskáč, m. der brunftige Ziegenbock, Jan., C., M.
-
pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.
-
prsketȃnje, n. das Knastern: p. trnja, Dalm.- C.
-
prsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knastern, knistern, Dict.- Mik., Cig.
-
pŕskniti, pȓsknem, vb. pf. einmal spützeln: einmal schnauben (vom Pferde), Levst. (Zb. sp.); — platzen, Cig.
-
prskòt, -kóta, m. ein schwacher Regen, Fr.- C.
-
prskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. kleinweise regnen, Fr.- C.
-
pȓslek, m. die Weste, Zora; (proslek, SlGradec- C.); — iz nem. "Brustfleck".
-
pȓsnat, adj. großbrüstig, Cig.
-
pȓsnica, f. 1) das Brustbein, Erj. (Som.); — 2) das Brustfell (pleura), Cig., Jan.; — 3) eine Art Pfirsich, C.; — 4) prsníca, die Brustkette des Pferdegeschirres, jvzhŠt.
-
pȓsnik, m. 1) der Brustriemen des Pferdegeschirres, V.-Cig.; — 2) das Brustband beim Webstuhl, C.; — 3) der Brustfleck, der Brustlatz, Cig., Jan., Fr.- C.; die Weste, Jan.; — 4) der Panzer, ogr.- C.
-
pŕsniti, pȓsnem, vb. pf. ausspritzen, Cig.; — prim. prskniti.
-
pȓsnjak, m. 1) das Leibchen, die Weste, ogr.- C.; — 2) der Panzer, ogr.- C.
-
prsobràn, -brána, m. die Brustwehr, Nov., nk.
-
prsoplúta, f. prsoplute, Brustflosser, Cig. (T.).
-
pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
-
pȓst, -ı̑, f. die Erde (als Stoff); bes. die oberste, fruchtbare Erde; črna p.; zgornja p., die Thauerde, Cig.; grenka p. = magnezija ( chem.), Cig. (T.).
-
prstȃčar, -rja, m. der Großfingerige ( zaničlj.), Cig.
-
pŕstan, m. der Fingerring; zaročni p., der Verlobungsring; poročni p., der Trauring.
-
pŕstanast, adj. ringförmig, Mur., Cig.
-
pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.- M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
-
pŕstanək, -nka, m. dem. prstan, Mur.
-
pŕstanica, f. = prstanka, Cig.
-
pŕstanka, f. die Ringelraupe, Nov.; — prim. prsteničar.
-
pȓstast, adj. 1) fingerförmig, Cig., Jan.; — 2) gefingert, Jan., Cig. (T.).
-
prstáš, m. prstaši, Zehenthiere, h. t.- Cig. (T.).
-
prstàt, -áta, adj. gefingert, Cig.
-
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
-
pȓstək, -tka, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) pl. prstki, der Keulenschwamm (clavaria flava), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
-
pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
-
1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
-
1. prstę̑nast, adj. erdicht, erdfarbig, Cig., Jan.
-
2. pŕstenast, adj. fingerringähnlich, C.
-
pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
-
prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
-
prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
-
prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
-
prstenína, f. irdenes Geschirr, die Töpferware, Cig.
-
prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
-
prstenomèr, -mę́ra, m. das Ringmaß, Cig.
-
prstę̑nost, f. die Fahlheit, Cig.
-
pȓstnat, adj. 1) fingerig, gefingert, Jan.; — 2) großfingerig, Cig.
-
prstníca, f. = pest, C.
-
pȓstnič, m. die Afterkamille (anthemis cotula); tudi: die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.- C.
-
prstohǫ̑dəc, -dca, m. prostohodci, die Zehengänger (digitigrada), Cig. (T.).
-
pȓš, m. der Käsestaub (von den Käsemilben), Cig., Nov.- C.
-
pŕša, f. der Staubregen, das Nebelreißen, C.
-
pršȃj, m., Cig., pogl. priščaj.
-
pŕšati, -ím, vb. impf. = pršeti, Cig., C., Gor.
-
pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
-
prščę̑n, adj., Z., Let., pogl. prsten.
-
prščíca, f. neko prhko jabolko, C.; ( nam. prhčica).
-
pŕšən, -šna, adj. pȓšna kopel, das Douchebad, Jan. (H.).
-
pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
-
pršíca, f. 1) die Milbe, Jan.; pršice, Milben (acarina), Erj. (Z.), Cig. (T.); — 2) der Staubregen, Cig. (T.), Jes.
-
pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
-
pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
-
prtár, -rja, m. der Zeugmacher, der Zeugweber, V.-Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
-
pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
77.487 77.587 77.687 77.787 77.887 77.987 78.087 78.187 78.287 78.387
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani