Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (77.887-77.986)
-
prosúlja, f. das Hirsegras (milium effusum), Z., Medv. (Rok.).
-
proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
-
prǫ̑ščič, m. = prostica, der Zaunpfahl, kajk.- Valj. (Rad).
-
prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.
-
próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.
-
prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
-
prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
-
prošíniti, -šı̑nem, vb. pf. = prešiniti, Zora.
-
prošínjati, -am, vb. impf. ad prešiniti, Žnid., Let.
-
prǫ̑ška, f. die Bittagsprocession, ogr.- M.
-
prǫ̑škar, -rja, m. = romar, C.
-
prǫ̑ški, m. pl. die Wallfahrt, C.
-
próšlost, f. die Vergangenheit, nk.
-
próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.- Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
-
prošnjáč, m. der Bitter: Kristus je prošnjač za nas pri očetu, Ravn.; — der Brautwerber, BlKr.; — der Bettler, Mur.
-
prošnjáča, f. die Bettlerin, Mur.
-
prošnjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Mur.
-
prošnják, m. der Bittsteller, C.; — der Bettler, Mur., Cig.
-
prošnjáti, -ȃm, vb. impf. flehentlich bitten, Alas.
-
próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
-
prošnjík, m. der Bittsteller; — der Fürbitter, Mur., Cig., Jan.; svetniki naši prošnjiki, Z.
-
proštnı̑ja, f. = proštija, Mur., Jan., Cig.
-
prǫ̑t, m. 1) die Ruthe, die Gerte, Mur., Cig., Jan., Gor.; = debela šiba, vzhŠt.; — = preklja, dünne Stange, DZ., BlKr.; der Zaunstecken, Cig.; = palica za obroče, Cig.; palica v ribjo lov, Ip.- Erj. (Torb.); — der Knüttel, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) suhi p. južnoevropski, die südeuropäische Stabheuschrecke (bacillus Rossii), Erj. (Ž.).
-
prǫ̑tast, adj. ruthenartig, Jan. (H.).
-
prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
-
prǫ̑təc, -tca, m. dem. prot; das Rüthlein, Jan.
-
prǫ̑tək, -tka, m. dem. prot; das Reis, Cig.
-
protēkcija, f. zaščita, die Protection, Jan. (H.).
-
protēktor, -rja, m. zaščitnik, pokrovitelj, der Protector.
-
protektorāt, m. pokroviteljstvo, das Protectorat.
-
protēst, m. ugovor, der Protest.
-
protestāntka, f. die Protestantin, Jan.
-
prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
-
protı̑, f. pl. 1) "črez proti iti, über eine Stelle gehen, wo sich Hunde oder Katzen begattet haben, wovon man Gicht und Lähmungen bekommt", Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) die Gicht, C.; — prim. protin.
-
protíca, f. die Ruthe, C.; pri starem možu potica, pri mladem protica, Ig (Dol.); die Angelruthe, Cig., Jan.; eine lange, dünne Stange, C., BlKr.
-
prọ̑ticésar, -cesárja, m. der Gegenkaiser, Jan., nk.
-
prǫ̑tič, m. dem. prot; eine kleine Ruthe, das Gertchen, Cig., Bes.
-
prọtidẹ́jən, -jna, adj. reactionär, Jan. (H.).
-
prọ̑tidokàz, -káza, m. der Gegenbeweis, SlN.
-
prọ̑tidọ̑məc, m. protidomci, die Gegenwohner (antoeci, geogr.), Cig. (T.), Jes.
-
prọ̑tigórje, n. die Gebirgswiderlage, h. t.- Cig. (T.), Jes.
-
prọtijúžən, -žna, adj. gegen Süden gelegen, südlich, Jan.
-
protíka, f. die Zaungerte, Cig.
-
prọ̑tikǫ́t, m. der Gegenwinkel, Cel. (Geom.).
-
prọ̑tikǫ́tən, -tna, adj. diagonal, Cig., Jan.
-
prọ̑tikrálj, m. der Gegenkönig, Cig., M., nk.
-
prọtikŕčən, -čna, adj. krampfstillend, Cig.
-
prọ̑tikrīst, m. = antikrist, Str.
-
prọ̑tikrītika, f. die Gegenkritik, nk.
-
prọtikúžən, -žna, adj. gegen die Pest dienend, Cig.
-
prọtilẹ̑tək, -tka, m. = protiletje, Mur., C.
-
prọtilẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, Mur.
-
prọtilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
-
prọtilẹ̑tjiče, n. dem. protiletje, Danj.- Valj. (Rad).
-
protı̑mba, f. das Gegenmittel, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
-
prọ̑timinīstrski, adj. antiministeriell, Cig.
-
protı̑n, m. die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Slom., Št., Tolm.
-
protína, f. eine lange Bank, Cig., Jan.; bes. eine lange, übertragbare Bank auf vier Füßen ohne Lehne, BlKr.
-
prọ̑tinarę̑dba, f. die Gegenvorkehrung, nk.
-
prọtinárodən, -dna, adj. antinational, nk.
-
protı̑nast, adj. 1) gichtisch, Jan., C.; — 2) gichtartig, Cig.
-
prọtinatȗrən, -rna, adj. naturwidrig, Cig., Jan.
-
prọtinatȗrnost, f. die Widernatürlichkeit, Cig.
-
prọtinǫ̑žəc, -žca, m. der Gegenfüßler, der Antipode, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
-
prọtinǫ́žən, -žna, adj. antipodisch, Jan. (H.).
-
prọtinǫ̑žnik, m. = protinožec, Jan. (H.).
-
protı̑nščica, f. die gelbweiße Scabiose (scabiosa ochroleuca), C.; tudi: der kleine Sumpfhahnenfuß (ranunculus flammula), C.
-
prọ̑tipȃpež, m. der Gegenpapst, C., SlN.
-
prọ̑tipȃzba, f. die Controle, Cig.; pogl. prigled.
-
prọ̑tipȃznik, m. der Controleur, Cig.; pogl. priglednik.
-
prọ̑tipę́za, f. das Gegengewicht, Cig.
-
prọ̑tipìs, -písa, m. der Revers, Cig.; — die Polizze, DZ.
-
prọtipọ̑łnočən, -čna, adj. gegen Norden gelegen, nördlich, Jan.
-
prọtipǫ́tən, -tna, adj. rückläufig, retrograd ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
-
prọ̑tirę́čən, -čna, adj. contradictorisch, Cig. (T.).
-
protirę́dən, -dna, adj. ordnungswidrig, Jan.
-
prọ̑tireformácija, f. die Gegenreformation, Let.
-
prọ̑tireformātor, -rja, m. der Gegenreformator, Let.
-
prọ̑tirèk, -rę́ka, m. der Gegensatz ( phil.), Cig. (T.).
-
prọ̑tisíla, f. die Gegenkraft, Jan. (H.); der Gegendrang, M.
-
protı̑sk, m. der Durchdruck, DZ.
-
prọtiskládən, -dna, adj. contraharmonisch ( math.), h. t.- Cig. (T.).
-
prọtisȏłnčən, -čna, adj. sonnseitig gelegen, C.
-
protisȏłnčnica, f. der Bocksbart (tragopogon), C.
-
prọ̑tistȃnje, n. die Opposition ( astr.), Cig. (T.).
-
prọ̑tistrȗp, m. das Gegengift, Jan.
-
prọtistrȗpən, -pna, adj. giftabtreibend, Jan.
-
prọ̑titę̑žje, n. das Gegengewicht, Cig. (T.).
-
prọ̑titı̑sk, m. der Widerdruck, Jan.
-
prọ̑titlȃk, m. der Gegendruck ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
-
prọ̑titóžba, f. die Widerklage, Cig.
-
prọ̑titǫ́ženəc, -nca, m. der Nachbeklagte, Cig.
-
prọ̑titožník, m. der Widerkläger, Cig.
-
prọ̑tiutę̑ž, f. = protivna utež, das Gegengewicht, Jan. (H.).
-
prọtizakǫ̑nje, n. die Gesetzwidrigkeit, Jan. (H.).
-
prọtizakǫ́nski, adj. gesetzwidrig, nk.
-
prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.- M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
-
prọ̑tje, adv., praep. = proti, C.; na protje iti, jvzhŠt.; — vozil se je protje novemu svet(ov)u, Rog.
-
protníca, f. eine Art Handaxt, Savinska dol.
-
prọtulẹ̑tje, n. = protiletje, Habd.
77.387 77.487 77.587 77.687 77.787 77.887 77.987 78.087 78.187 78.287
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani