Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (77.787-77.886)
-
proscēnij, m. der Vordertheil der Bühne, das Proscenium, Cig. (T.).
-
prósəc, -sca, m. der Bitter, der Bittsteller, der Petent, Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Brautwerber, Jan.; v prosce iti = snubit iti, BlKr.- Let.
-
prosę̑nast, adj. hirsekörnicht, Cig.
-
prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
-
proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
-
proseníčən, -čna, adj. von Hirsestroh, M.
-
prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
-
prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
-
prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein ( min.), h. t.- Cig. (T.).
-
prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
-
prosę̑nščnica, f. die Hirsebirne, C.
-
prosijáti, -sı̑jem, vb. pf. durchscheinen, Jan. (H.).
-
prosíłən, -łna, adj. Bitt-, Cig., Jan.; prosı̑łnọ pismo, das Ersuchschreiben, Cig.
-
prosílọ, n. die schriftliche Bitte, das Bittgesuch, Nov., SlGosp.- C.
-
prosilogīzəm, -zma, m. prednji sklep, der Prosyllogismus ( phil.), Cig. (T.).
-
prosı̑nəc, -nca, m. der Monat Jänner, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
-
prọ́sišče, n. der Hirseacker (nach der Ernte), Mur., Cig., Jan., Met., BlKr.; tudi: prosíšče.
-
prosı̑telj, m. der Bittsteller, Jan., C., DZ., nk.
-
prosı̑teljica, f. die Bittstellerin, Jan. (H.).
-
prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
-
prosjačíca, f. die Bettlerin, Vrt.
-
prosjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Cig., C., Levst. (Nauk), nk.
-
prosják, m. der Bettler, Habd.- Mik., Cig., Jan., nk.
-
prosjákinja, f. die Bettlerin, Jan. (H.).
-
prosjáški, adj. Bettler-, Bettel-, Cig., nk.
-
prọ̑sje, n. der Hirseacker, Cig., M., Kop., Ig (Dol.); tudi: prosjè, Gor.
-
proslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. berühmt werden, C.; povsod je proslula po svoji lepoti, Zora; — stsl.
-
prọ̑snica, f. 1) = prosenica 1), Z., Notr.; prosnico iztresati, Pjk. (Črt.); — 2) der Juni- oder Brachkäfer (rhizotrogus solstitialis), Jan., Erj. (Ž.); — 3) die Hirschbrust (ein Giftschwamm), Z.
-
1. prosník, m. der Bewerber, DZ.; — der Brautwerber, der Freier, ogr.- C.
-
2. prọ̑snik, m. 1) der Wiesenschmatzer, das Braunkehlchen (pratincola), Cig., C., (rjavi prusnik) Frey. (F.); — 2) = prosnica 2), ("pravijo, da je mnogo prosa, kadar je teh hrostov dosti"), Lašče- Levst. (Rok.).
-
prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
-
prosójən, -jna, adj. durchscheinend, diaphan ( min.), Cig. (T.), Šol., C., Žnid., Sen. (Fiz.).
-
prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
-
prospẹ̑h, m. das Gedeihen, der Fortschritt, Jan., C., nk.; — po stsl.
-
prospēkt, m. razgled, pregled, der Prospect, Cig. (T.).
-
prospẹ́šən, -šna, adj. gedeihlich, ersprießlich, Jan., nk.; — stsl.
-
prospẹ́šnost, f. die Gedeihlichkeit, die Ersprießlichkeit, Jan., nk.; — prim. prospešen.
-
prospẹ́ti, -spẹ̑m, -spẹ̑jem, vb. pf. einen Erfolg haben, nk.; — stsl.
-
pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
-
prostáčina, f. der Pöbel, Cig. (T.); — hs.
-
prosták, m. der gemeine Mann, der Plebejer, Cig., Jan.; ne pozabimo učiti se od prostaka, Levst. (Zb. sp.); — der gemeine Soldat, nk.
-
prostáščina, f. 1) die Plattheit, Jan.; — 2) der Pöbel, Cig.
-
prostáški, adj. pöbelhaft, plebeisch, Cig., Jan., Cig. (T.); prostaška šala, ein plumper Scherz, prostaška beseda, ein platter Ausdruck, Cig.
-
próstəc, -stca, m. der Zaunpfahl, C., kajk.- Valj. (Rad).
-
prostíca, f. der Zaunsparren, der Zaunpfahl, Cig., C.; die Zaunsäule, C.; — der Prügel, C.
-
prostìč, -íča, m. der Zaunpfahl, C.
-
prostílọ, n., C., pogl. topilo.
-
prostína, f. leere Fläche im Walde, baumfreie Gegend, C.; na prostini, im Freien, Z.
-
prostiráča, f. der Teppich, C.
-
prǫ́stiralọ, n. = prestiralo, das Bettleintuch, Kras- Erj. (Torb.).
-
prostı̑rati, -am, vb. impf. ad prostreti; ausbreiten, ausdehnen, Mur., Cig.; p. se, sich ausdehnen ( math.), Cig. (T.); — prim. prestirati.
-
prostíti, -ím, vb. impf. nachsehen, verzeihen, Meg., Alas., Svet. (Rok.); prosti nam grehe! ogr.- C.; smrt nikomur ne prosti (verschont niemanden), ogr.- C.
-
prǫ̑stki, m. pl. die Wallfahrt, die Procession, ogr.- C.; — prim. proščenje.
-
prostóba, f. 1) die Freiheit, C.; — 2) die Einfachheit, C.
-
prostǫ̑ča, f. 1) die Freiheit, Mur.; — 2) die Einfalt, C., ogr.- Valj. (Rad).
-
prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
-
prostodȗšje, n. gerader Sinn, die Freimüthigkeit, Cig., M., nk.; die Naivetät, Cig. (T.).
-
prostodúšnost, f. die Freimüthigkeit, die Unbefangenheit, Cig., Jan.; — die Herzenseinfalt, Jan.
-
prostoglásən, -sna, adj. frei tönend, M.
-
prostolàs, -lása, adj. mit ungeflochtenen, fliegenden Haaren, Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
-
prostolástən, -stna, adj. freieigen, Allodial-, Cig., Jan.; prostolastna posest, DZ.
-
prostolastnína, f. das Allodium, Cig.
-
prostolátən, -tna, adj. freie Rispen habend, Cig.
-
prostolìst, -lísta, adj. freiblätterig, Cig.
-
prostoljúdən, -dna, adj. = prostonaroden 2), populär, Z.
-
prǫ̑stoma, adv. einfach, C., DZ.
-
prostomȃłtar, -rja, m. ( zaničlj.) za: prostozidar, ZgD.
-
prostomẹščȃnski, adj. spießbürgerlich, Cig.
-
prostomı̑səłn, adj. freisinnig, Jan., nk.
-
prostomı̑səłnost, f. die Freisinnigkeit, nk.
-
prostomišlják, m. der Freidenker, ZgD.
-
prostomišljenják, m. der Freidenker, Cv.
-
prostonárodən, -dna, adj. 1) plebeisch, Cig.; — 2) populär, Jan., Cig. (T.).
-
prostonárodski, adj. = prostonaroden (populär), Jan.
-
prostopádən, -dna, adj. freifallend, senkrecht, lothrecht, Cig., Jan.; ( prim. polj. prostopadły).
-
prostopášən, -šna, adj. ungebunden, ausgelassen, Jan.
-
prostopȃšnež, m. ein ausgelassener, frecher Mensch, C.
-
prostopášnost, f. die Ausgelassenheit, die Zügellosigkeit, Jan. (H.).
-
próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
-
prostǫ̑rəc, -rca, m. = prostorčək, Mur.
-
prostǫ́rən, -rna, adj. 1) den Raum betreffend, räumlich, Cig. (T.); — 2) viel Raum habend, geräumig; prostorna hiša, klet.
-
prostorı̑ja, f. = prostorina, DZ., Nov.
-
prostorína, f. die Räumlichkeit, das Locale, Cig., DZ.
-
prostoríšče, n. der Raum, Jan., C.; — das Locale, die Räumlichkeit, C., DZ.; prostorišča dejati v prepoved, die Benützung der Räumlichkeiten verbieten, Levst. (Nauk).
-
prostornína, f. der Rauminhalt, das Volumen, der Fassungsraum, Cig. (T.), DZ., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.; mera za prostornino, Vrt.
-
prostǫ́rnost, f. die Ausdehnung im Raume, die Räumlichkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — die Geräumigkeit.
-
prostorǫ́čən, -čna, adj. mit freier Hand ausgeführt, C.; prostorǫ̑čnọ črtanje (risanje), das Freihandzeichnen, Cig. (T.).
-
prostoskládən, -dna, adj. prosaisch, C.
-
prostosŕčən, -čna, adj. schlichtherzig, offenherzig, Cig., Jan., nk.
-
prostosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Freimüthigkeit, Cig., Jan., nk.
-
prostọ̑st, f. 1) die Freiheit, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; pesniška p., Jan.; p. dati komu, jemanden in Freiheit setzen, Cig.; p. od poštarine, die Portofreiheit, Levst. (Nauk); — prǫ́stost, Preš.; — 2) die Einfachheit, die Einfalt, Cig., (prǫ́stost) ogr.- Valj. (Rad); — die Plattheit, Cig.; die Gemeinheit, Cig. (T.).
-
prostóta, f. 1) = prostost 1), Cig., Jan.; — 2) die Einfachheit, Cig. (T.), C.; — die Gemeinheit, die Niedrigkeit: brezno uboštva in prostote, LjZv.
-
prostotȓžəc, -žca, m. der Freihändler, C.
-
prostoúmən, -mna, adj. naiv, Cig. (T.).
-
prostoȗmje, n. die Naivetät, Cig. (T.).
-
prostozidár, -rja, m. der Freimaurer, Cig.; (po nem.).
-
prostrán, -strána, adj. geräumig, ausgedehnt, weit, Meg., Dict., Mur., Cig., nk.
-
prostránost, f. die weite Ausdehnung, die Weite, die Weitläufigkeit, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.).
-
prostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. ausbreiten, Mur., Cig., Jan., Trub.; perute, plašč p., Cig.
-
prostríca, f. die Palissade, V.-Cig.; — die Spreize bei Zäunen, Z.; — za plot rabljena deska, Gor.; — prim. prostica.
77.287 77.387 77.487 77.587 77.687 77.787 77.887 77.987 78.087 78.187
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani