Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (77.587-77.686)

  1. 2. prizòr, -zóra, m. 1) das Nebengetreide, C.; — 2) das Gemüse, C.
  2. prizórən, -rna, adj. scenisch: prizorni spisi, Str.
  3. prizorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden.
  4. prizoríšče, n. der Ort einer Scene, nk.; — die Scenerie, Let.
  5. 1. prizoríti, -ím, vb. pf. = prizoreti, M., jvzhŠt.
  6. 2. prizoríti, -ím, vb. pf. mit der Morgenröthe herankommen, Z.; — = p. se: danica se je prizorila, ogr.- C.
  7. prizǫ̑rnica, f. die Schaubühne, nk.
  8. prı̑ž, m. die Streifborte, C.; der gefärbte Tischtuchstreifen, C.; — prim. prižati.
  9. prı̑ža, f. 1) der Streifen, der Fleck, C., Gor.; solnčne priže, die Sonnenflecken, Cig. (T.), C.; — 2) ein geflecktes, scheckiges Thier, C.; — prim. prižati.
  10. 1. prižágati, -am, vb. impf. 1) = prižigati, Rož.- Kres; svečo p., Npes.-Schein.; solnce prižaga = pripeka, Jarn. (Sadj.).
  11. 2. prižȃgati, -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.
  12. prižȃnjək, -njka, m. die Schnitternte: slab p., die Missernte beim Getreide, Cig.
  13. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  14. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
  15. prı̑že, f. pl. = prižəljc, das Bries, vzhŠt.- C.; — iz nem.
  16. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
  17. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
  18. prı̑žəljc, -žəljca, m. die Kalbsbrustdrüse, das Bröschen ("Bries"), C., Z., Kr.; — iz nem.
  19. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
  20. priženílọ, n. = kar kdo priženi, das Erheiratete (die Mitgift der Frau), Cig., Jan., C.
  21. priženı̑tək, -tka, m. bolje: pl. priženitki = priženilo, C.
  22. prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
  23. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
  24. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
  25. prižganjáriti, -ȃrim, vb. pf. als Brantweinbrenner o. Brantweinhändler erwerben, Cig.
  26. prižgáti, -žgèm, vb. pf. anzünden: svečo, luč p.
  27. prižìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.
  28. prižígalica, f. ein zusammengelegter Streifen Papier zum Anzünden der Tabakspfeife (Fidibus), Jan.
  29. prižigȃłnica, f. die Lunte, Cig., Zora.
  30. prižigȃłnik, m. der Anzündestock (mit dem Löschhütlein) in der Kirche, Gor.; — der Luntenstock, Cig.
  31. prižigálọ, n. ein Werkzeug zum Anzünden, der Anzünder, Cig.; das Feuerzeug, Cig.
  32. prižígati, -am, vb. impf. ad prižgati; anzünden.
  33. prı̑žka, f. ein bunt gefärbter Apfel, Z.
  34. prı̑žnica, f., Cig., Jan., pogl. pridižnica.
  35. prižrebljáriti, -ȃrim, vb. pf. als Nagelschmied o. Nagelkrämer erwerben, Cig.
  36. prižrebljáti, -ȃm, vb. pf. annageln, Cig., Jan.
  37. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
  38. prižúliti, -im, vb. pf. mit Schwielen, d. i., mit harter Arbeit verdienen: prižuljen ajdov kruh, Zv.
  39. pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
  40. pŕkati se, -am se, vb. impf. = prskati se, C.
  41. pȓkəc, -kca, m. neka kožna bolezen: menda = peračec, Erj. (Torb.).
  42. pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.- Vest.
  43. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
  44. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
  45. prnjȃnje, n. das Zanken, ogr.- C., Raič ( Nkol.).
  46. pȓnjast, adj. streitsüchtig, zänkisch, ogr.- C.
  47. prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
  48. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
  49. probẹlẹ̑žba, f. die Vormerkung, DZ.
  50. probẹlẹ́žən, -žna, adj. Vormerkungs-: probelẹ̑žna prošnja, DZ.
  51. probẹlẹ́žiti, -lẹ̑žim, vb. pf. vormerken, DZ.
  52. probı̑tək, -tka, m. die Ausbeute ( bes. in Bergwerken), h. t.- Cig. (T.).
  53. prǫ̑bka, f. der Korkstöpsel, Cig., Jan.; — rus.
  54. prǫ̑bkast, adj. korkartig, Cig.
  55. problẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, Vrt.
  56. problēm, m. zastavek, das Problem.
  57. probȗd, m. das Erwachen, Let.; narodni p., SlN.
  58. probudı̑telj, m. der Erwecker, Zora.
  59. probudíti, -ím, vb. pf. erwecken = zbuditi, prebuditi, nk.
  60. probȗja, f. die Erweckung: narodna p., C.
  61. prǫ́ca, f. = procajna, Št.- C.
  62. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
  63. prǫ́cajnica, f. dem. procajna, C.
  64. prǫ́canja, f., Navr. (Let.), pogl. procajna.
  65. procẹ̀d, -cẹ́da, m. polje na proced, durchlassender Boden, C.
  66. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  67. procēs, m. das Verfahren, der Process ( chem., phil.), Cig. (T.), Žnid.
  68. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  69. prǫ̑cka, f. = procajna, Levst. (Rok.), Rib.
  70. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  71. pročę̑lje, n. die Vorderseite (eines Gebäudes), die Fronte, Jan., C., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
  72. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  73. pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.- Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
  74. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
  75. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
  76. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
  77. prodajáč, m. der Verkäufer, der Verschleißer, Cig., Levst. (Nauk).
  78. prodajalíšče, n. der Verkaufsplatz, Cig.; — das Absatzgebiet, Cig. (T.).
  79. prodajȃłnica, f. das Verkaufslocale, der Kaufladen, Cig., Jan., nk.
  80. prodȃjanje, n. das Verkaufen; das Feilbieten.
  81. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
  82. prodájən, -jna, adj. 1) Verkaufs-, Cig., Jan.; — 2) verkäuflich, Cig., Jan.
  83. prodajílọ, n. das Verkaufen, die Feilbietung, Cig., Vrtov. (Vin.), Svet. (Rok.), Gor.
  84. prodȃjnica, f. = prodajalnica, Cig., Jan.
  85. prodȃjnik, m. der Verräther, ogr.- C.
  86. prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).
  87. prodȃłnica, f. = prodajalnica, C., Vrt., Let., Levst. (Zb. sp.).
  88. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
  89. prǫ́dəc, -dca, m. = prod, das Gerölle, Jan., C.; der Schotter, vzhŠt.
  90. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  91. prodekȃłnica, f. = pridižnica, kajk.- Valj. (Rad).
  92. prodína, f. 1) die Schottererde, C.; — 2) die Sandbank, Cig. (T.).
  93. prodı̑rati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
  94. prodíšče, n. die Flussschottergrube, Cig.
  95. prǫ̑dje, n. das Flussgerölle, Cig., C.
  96. prǫ̑dnica, f. die Flussschotter enthaltende Erde, die Grieserde, Cig.
  97. prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
  98. prodnjáča, f. = prodovita zemlja, kajk.- Valj. (Rad).
  99. prodȏłžək, -žka, m. die Verlängerung, Erj. (Som.).
  100. prodołžíti, -ím, vb. pf. verlängern, Cig. (T.), DZ., Zora; — stsl., rus.

   77.087 77.187 77.287 77.387 77.487 77.587 77.687 77.787 77.887 77.987  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA