Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
v (76.487-76.586)
-
prikrásti, -krádem, vb. pf. 1) durch Stehlen erwerben, erstehlen; — 2) p. se, verstohlener Weise herankommen, heimlich heranschleichen; p. se v sobo; debela solza se mu prikrade v oko, Jurč.
-
prikrȃta, f. die Verkürzung: p. besede, Cig.; — die Schmälerung, Cig., DZ.; brez prikrate za —, unbeschadet —, DZ.
-
prikrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, abstutzen, Cig., Jan.; — schmälern, beeinträchtigen, Cig., Jan.; p. komu pravico, Cig.; p. koga, jemanden beeinträchtigen, ihm einen Abbruch thun, Cig.; — versagen: p. komu kaj; p. si kaj; vse sem si prikratil, Koborid- Erj. (Torb.), Savinska dol.
-
prikŕčiti, -kȓčim, vb. pf. Abbruch thun, verringern.
-
prikrčmáriti, -ȃrim, vb. pf. durch die Gastwirtschaft erwerben.
-
prikrę́diti, -im, vb. pf. = pripraviti, C., jvzhŠt.; — prim. kredi, k redu.
-
prikrẹ̑gati, -am, vb. pf. 1) erzanken, Cig.; — 2) p. se, zankend kommen.
-
prikrę́hati, -am, vb. pf. hustend, keuchend herbeikommen, Cig.
-
prikrę́mžiti, -im, vb. pf. 1) = s kremženjem dobiti, abweinen, Cig.; — 2) p. se, mit verzerrtem Gesicht weinend kommen.
-
prikréniti, -krę́nem, vb. pf. ein wenig seitwärts lenken, Z.
-
prikrẹpíti, -ím, vb. pf. fest anfügen: odtrgano nogo konju nazaj k životu p., LjZv.
-
prikrésati, -krę́šem, vb. pf. derb gehend herbeikommen.
-
prikrę́tati, -am, vb. pf. hin und her wendend o. rückend herbeischaffen, C.; — p. jo, mühsam herbeikommen, C.
-
prikrę́titi, -im, vb. pf. ungeschickt oder mühsam herankommen, Bes., Gor.; pijanec domov prikreti, ZgD.; komaj sem semkaj prikretil, Svet. (Rok.).
-
prikŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. anbrechen.
-
prikríčati, -ím, vb. pf. 1) schreiend kommen; — 2) erschreien, erkreischen; — schreiend errufen, Z.
-
prikríliti, -im, vb. pf. herangeflogen kommen, Cv.
-
prikríti, -krı̑jem, vb. pf. ein wenig verdecken; luči so se svetile tu in tam iz oken, ako niso bila prikrita očem s sadnim drevjem, Jurč.; jame p., die Gräben blenden, Cig.; divjačino z vejami p., Cig.; s šemo p., vermummen, Cig.; — povedati komu kaj prikrito ali odkrito, LjZv.; — verbergen: skrivala ga je tri mesce: ni ga mogla dalje p., Ravn.; — verhehlen, verheimlichen, vertuschen; p. komu kaj.
-
prikŕmiti, -im, vb. pf. ansteuern: p. ladjo, Cig.
-
prikròj, -krója, m. der Zuschnitt, Cig.
-
prikrojíti, -ím, vb. pf. 1) zuschneiden, zuschneidend anpassen, Jan., Z.; — premišljal je, kako bi prikrojil svoj odgovor, Erj. (Izb. sp.); — 2) ein wenig kürzer schneiden, ein wenig beschneiden, Z.
-
prikrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. krächzend kommen.
-
prikropíti, -ím, vb. pf. 1) noch dazu besprengen, Z.; — 2) besprengend kommen, Z.
-
prikŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) anlappen, anflicken; — 2) durch Flicken erwerben, erflicken.
-
prikrpína, f. ein angenähter Fleck, C.; — ein schlechter Zubau, SlN.
-
prikŕšiti, -kȓšim, vb. pf. ein wenig anbrechen, Z.; — verringern: lagotnosti p., Bequemlichkeiten reducieren, Levst. (Pril.).
-
prikrúliti, -im, vb. pf. grunzend kommen: svinje so prikrulile.
-
prikrznáriti, -ȃrim, vb. pf. mit dem Kürschnerhandwerk verdienen.
-
prikuháriti, -ȃrim, vb. pf. durch Kochen erwerben, erkochen, Cig.
-
prikúhati, -kȗham, vb. pf. 1) dazukochen; — 2) erkochen, Cig.
-
prikȗhljaj, m. die Speise, das Gericht, C.
-
1. prikúkati, -am, vb. pf. wie der Kuckuck schreiend kommen.
-
2. prikúkati, -am, vb. pf. guckend zum Vorschein kommen, hervorgucken.
-
prikȗp, m. der Zukauf, der Nachkauf, Cig.
-
prikúpən, -pna, adj. einnehmend, gefällig, Cig., Jan.; prikupni Jakob, Ravn.
-
prikupílọ, n. 1) der Zukauf: v kako novo p., zu neuen Erwerbungen, Levst. (Nauk); — 2) = mito 1), C.
-
prikúpiti, -im, vb. pf. 1) dazukaufen; — 2) p. kaj, beim Kauf etwas gewinnen, jvzhŠt.; — 3) einkaufen ( z. B. in eine Gesellschaft): p. koga, p. se, jemanden, sich einkaufen, Cig.; če prevzame sin po očetu gospodarstvo, mora se pri občini s tremi goldinarji prikupiti, Pjk. (Črt.); — p. se v drva, sich in einen Wald einmiethen, V.-Cig.; — 4) beliebt machen: vernikom kako čednost p., Burg.; te lastnosti Kitajca človeku prikupijo, Vrt.; p. se komu, sich jemandes Gunst erwerben, sich bei jemandem beliebt machen; zna se p.; vsem se je prikupil.
-
prikúpljati, -am, vb. impf. ad prikupiti, Cig.
-
prikupljénje, n. die Erwerbung der Gunst, Cig.
-
prikupnína, f. die Einkaufsumme: svota, s katero se kdo kam prikupi, Pjk. (Črt.); — prim. prikupiti 3).
-
prikúpnost, f. = prikupljivost, C.
-
prikȗpščina, f. = prikupnina, das Einkaufsgeld, Levst. (Nauk); kar ljubec ljubici podari, (da se ji "prikupi"), C.
-
prikúriti, -im, vb. pf. nachheizen, Cig.; p. kruhu, (da se hitreje speče), Z.
-
prikúrjati, -am, vb. impf. ad prikuriti, Cig.
-
prikȗsək, -ska, m. der Imbiss, Jan.; — das Confect, Jan.
-
prikúsiti, -kȗsim, vb. pf. ein wenig kosten, verkosten (credenzen), Jan.; — zum Imbiss nehmen, Jan. (H.).
-
priládjati, -am, vb. pf. zu Schiffe anlangen, anschiffen, Cig.
-
prilȃgati, -am, vb. impf. ad priložiti; 1) dazulegen, beilegen; (drva) p. k ognju; — beisteuern, Cig.; — 2) accompagnieren, Cig.; secundieren, Jan.; nachbeten: stric je molil glasno, midva pa prilagava, Erj. (Izb. sp.).
-
prilagǫ̑dba, f. die Adaptierung, Cig. (T.).
-
prilagodíti, -ím, vb. pf. anbequemen, anpassen, accommodieren, adaptieren, Cig. (T.), C., SlN.; prilagojen, angepasst, DZ.; p. se, sich accommodieren, Erj. (Som.).
-
prilagojénje, n. die Accommodation, C., Zv.
-
prilȃjati, -jam, -jem, vb. pf. bellend kommen.
-
prilȃjnati, -am, vb. pf. leiernd kommen, Z.
-
prilȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prilomiti, Z.
-
prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
-
prilȃstək, -stka, m. das Attribut ( gramm.), Jan.
-
prilastíłən, -łna, adj. zueignend, ( gramm.), Mur., Jan.
-
prilastíti, -ím, vb. pf. zueignen: = v last dati, Dict.; p. si kaj, sich etwas zueignen, Mur., Cig., Jan., nk.
-
priláziti, -lȃzim, vb. pf., Cig., Jan., pogl. prilesti.
-
prilȃžič, m. der Helfer im Lügen, Mik., Valj. (Rad).
-
prilę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich dazulegen, Z.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; suknja, oblačilo se ti prileže, Cig.; prileže se mu, kakor kravi sedlo, C.; izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski proračun, die Nachweisung der Ergebnisse des Gemeindevoranschlages, Levst. (Nauk); — wohlbekommen, behagen, gut anschlagen; to se mi je prileglo! das hat gemundet!
-
prilę̑ga, f. 1) das Concubinat, Cig., Jan.; — 2) das Passen, die Angemessenheit, C.
-
prilẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad prileči; 1) sich dazuzulegen pflegen: Beischlaf pflegen, M.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; oblačilo se ne prilega, Cig.; — wohlbekommen, behagen, munden; jed se mu prilega, Jurč.
-
priləgáti, -lážem, vb. pf. 1) hinzulügen, Cig.; — 2) p. komu kaj, jemandem lügenhafterweise etwas beilegen, anlügen, Cig.; — 3) mit Lügen aufgezogen kommen, Cig.
-
priləgótən, -tna, adj. bequem, C.
-
prilę́kati, -am, vb. impf. ad prilekniti, Cig.
-
prilę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. (ein Kleid) aufschlagen, Cig., C.
-
prilę̑ntati, -am, vb. pf. 1) landen, Mur.- Cig.; — 2) rudernd anlangen, Z.
-
prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
-
prilẹpáča, f. die Pechnelke (lychnis viscaria), Jan. (H.).
-
prilẹpčáti, -ȃm, vb. pf. kleben machen, ankleben, C.
-
prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče- Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)- Erj. (Torb.); ( die Klebeauster, Cig.).
-
prilẹ̑pica, f. das Anhängsel, C.
-
prilẹpíti, -ím, vb. pf. ankleben, Cig., Jan., C., nk.; p. svečico, Krelj; moje kosti so k mojemu mesu prilepljene, Dalm.; ribica se prilepi k barki, Kast.; p. se, sich ankleben, Cig.; jezik se je k nebu prilepil, C.; — prilepljen, angebaut, Levst. (Pril.); — duša se prilepi (klammert sich) na posvetno, Kast.; — p. se h komu, sich an jemanden hängen, Cig.
-
prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
-
prilẹ́pljati, -am, vb. impf. ad prilepiti, Cig., nk.
-
prilẹ́pniti, -lẹ̑pnem, vb. pf. = prilepiti, Z., C., Burg. (Rok.); — p. se česa: jezik se neba prilepne, C.
-
prilẹ́pnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.).
-
prilẹ̑sje, n. die Gegend am Walde, Valj. (Rad).
-
priləskətáti se, -ətȃm se, -áčem (-ę́čem) se, vb. pf. schimmernd kommen oder gelangen, Cig.
-
prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.
-
prilèt, -lę́ta, m. das Anfliegen, der Anflug, der Zuflug, Cig., Jan.
-
prilẹ́tati, -lẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad prileteti, Cig., Jan.
-
priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
-
prilę̑ža, f. das Concubinat, Cig.
-
prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
-
prilę̑žnica, f. das Kebsweib, die Concubine, Cig., Jan.
-
prilę̑žnik, m. der Kebsmann, Cig., Jan.
-
prilę́žnost, f. die Angemessenheit, C.; die Bequemlichkeit, Cig., Jan.; telesna p., Cv.
-
priležúlja, f. = priležnica, Cig., C.
-
prilı̑cema, adv. prav p., ganz und gar: prav prilicema ni za nič ta jestvina, Gor.
-
príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
-
príličica, f. dem. prilika, Ravn.- Valj. (Rad).
-
prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
-
prilı̑čje, n. 1) die Proportion, Jan., Cig. (T.); — 2) die Schicklichkeit, der Anstand, Cig. (T.), SlN.
-
príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
-
prilíjati, -am, vb. impf. = prilivati, Mur., Cig.
-
prilik, m. der Breithammer, V.-Cig.
-
prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
-
prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
75.987 76.087 76.187 76.287 76.387 76.487 76.587 76.687 76.787 76.887
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani