Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (7.601-7.700)

  1. godrnjȃvs, m. der Murrkopf, der Brummbär (o človeku), Z., ZgD., Vrt.
  2. godrnjȃvsati, -am, vb. impf. brummen, murren, Z., M.
  3. gognjàv, -áva, adj. näselnd, Cig.
  4. gognjȃvəc, -vca, m. einer, der näselt, Mur.
  5. gognjȃvka, f. eine, die näselt, Mur.
  6. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
  7. gojı̑teljstvọ, n. das Erziehungsfach, C.
  8. gojı̑təv, -tve, f. die Pflege, Jan., nk.; — die Erziehung, Z.
  9. gojı̑vəc, -vca, m. der Erzieher, Cig., C.; — der Förderer, nk.
  10. gojı̑vka, f. die Erzieherin, Cig.; — die Förderin, nk.
  11. goláčevina, f. = golazen, GBrda.
  12. goličȃva, f. kahle Erdfläche, kahle Ebene.
  13. goličȃvarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
  14. golı̑təv, -tve, f. = goljenje, Jan. (H.).
  15. goljȃva, f. die Blöße, die Nacktheit, die Kahlheit, Mur., Cig.; — unbewachsene Fläche, die Heide, Cig., Jan., C., Ravn., Jes.; goljava, koder nič druzega ne raste nego mah in vresje, Polj.
  16. goljufȃvəc, -vca, m. der Betrüger, Guts. (Res.).
  17. goljufìv, -íva, adj. trugvoll, trügerisch; up golj'fivi, Preš.
  18. goljufı̑vəc, -vca, m. der Betrüger, Cig., C., Valj. (Rad).
  19. goljufı̑vka, f. die Betrügerin, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  20. goljufívost, f. die Betrüglichkeit, das Trügerische; der Trugsinn, Cig.
  21. goljufovȃnje, n. das Betrügen, Cig.
  22. goljufováti, -ȗjem, vb. impf. zu betrügen pflegen, C.
  23. goljȗfstvọ, n. die Betrügerei, C.
  24. golobȃrstvọ, n. die Taubenzucht, Cig., Jan.
  25. golobčeváti se, -ȗjem se, vb. impf. schnäbeln, Cig.
  26. golǫ̑bovski, adj. = golobji, Mur.
  27. gologlàv, -gláva, adj. 1) unbedeckten Hauptes, barhaupt; — 2) kahlköpfig, Cig., Z.
  28. gologlȃvəc, -vca, m. 1) der Barhauptige, Mur., Cig.; — 2) = plešivec, Cig., Jan.
  29. gologlȃvka, f. 1) die Kahlköpfige, Mur.; — 2) der Brassen (abramis Brama), Cig., Jan.
  30. goloslǫ́vən, -vna, adj. goloslovna trditev, nackte Behauptung, Cig. (T.).
  31. gǫ́lovəc, -vca, m. kahler Hügel oder Berg, Cig., Jan.
  32. golovíca, f. = suha veja, pod Čavnom, na Otlici- Erj. (Torb.).
  33. golovína, f. neka trta, Kras- Erj. (Torb.).
  34. golǫ̑vje, n. abgeästetes, noch ungespaltenes, berindetes Naturholz, Fr.- C.
  35. golovràt, -vráta, adj. mit bloßem Halse, Cig., Jan.
  36. golovr̀h, -vŕha, adj. kahlköpfig, Cig., Jan., Nov.- C.
  37. golovȓšəc, -šca, m. der Kahlkopf, Cig.
  38. gołtàv, -áva, adj. gefräßig, Cig., Jan.
  39. gołtȃvəc, -vca, m. der Schlinger, Cig., Jan.
  40. gołtávost, f. die Gefräßigkeit, V.-Cig., C.
  41. gȏłtovka, f. die Benedictenwurz (geum urbanum), C.
  42. golúnov, adj. Alaun-, Cig., Jan.
  43. golúnovica, f. das Alaunwasser, Cig.
  44. goməzljìv, -íva, adj. wimmelnd, M.; — = gomizljiv, moussierend, C.
  45. gomizljìv, -íva, adj. moussierend: gomizljivo vino, Vrtov.
  46. gomolı̑vka, f. das Zittergras (briza media), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  47. gondràv, -áva, adj. bärbeißig, Jan.; gondrave babice, Št.- Glas.
  48. gondrȃvəc, -vca, m. der Brummer, Mur., vzhŠt.
  49. gonı̑təv, -tve, f. das Treiben; — der Viehtrieb, M.; — das Jagen, die Jagd, die Verfolgung, Cig., Jan.
  50. 1. gonı̑tva, f. = gonitev, Jarn.
  51. 2. gonı̑tva, f. das Räthsel, Meg.- Mik.
  52. gonı̑vəc, -vca, m. 1) der Treiber, der Verfolger, Cig., Valj. (Rad); — 2) der Förderer ( mont.), SlN.; — 3) das Treibrad, Cig. (T.).
  53. gonjetȃvəc, -vca, m. = gondravec, C.
  54. gonjẹ́vati, -am, vb. impf. = goniti, zu treiben pflegen, Cig.
  55. gonobı̑vəc, -vca, m. der Verderber, der Vernichter, Valj. (Rad).
  56. goríčevəc, -vca, m. neka trta, Kras- Erj. (Torb.).
  57. goričljìv, -íva, adj. räudig, goričljiva ovca, Kras- Cig.; (? morda nam. garjičljiv, C.).
  58. gorı̑vọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  59. gorjȃva, f. das Brennen: za gorjavo je šel drv iskat, BlKr.
  60. gorljìv, -íva, adj. 1) brennbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — 2) eifrig, feurig, Hal.- C., ZgD.
  61. gorljı̑vəc, -vca, m. der Eiferer, C.
  62. gorljívost, f. 1) die Brennbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Eifer, die Inbrunst, Cig., Hal.- C.
  63. gornostȃjevina, f. das Hermelinfell, Cig.
  64. gorocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Feuerröschen, das Adonisröschen (adonis vernalis), Cig.; — hs.
  65. gorovèz, -vę́za, m. die Bartflechte (usnea), Tuš. (B.); — hs.
  66. gorovìd, -vída, m. = gorokaz, Cig., C.
  67. gorovı̑t, adj. gebirgig, Mur., Cig., Mik.
  68. gorovı̑tost, f. gebirgige Beschaffenheit, Cig. (T.).
  69. gorǫ̑vje, n. das Gebirge, die Gebirgsgruppe, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. gȏrstvọ, n. das Gebirgssystem, Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  71. gosẹ̑ničav, adj. voll Raupen, raupig, Jan.
  72. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
  73. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
  74. gospodarljìv, -íva, adj. wirtschaftlich, Cig.
  75. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
  76. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
  77. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
  78. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
  79. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
  80. gospodljívost, f. die Herrschsucht, V.-Cig.
  81. gospodovȃnje, n. das Herrsein, das Herrschen.
  82. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
  83. gospodovȃvəc, -vca, m. der Beherrscher, der Gebieter, Mur., Cig., Jan.
  84. gospodovávən, -vna, adj. = gospodljiv, V.-Cig.
  85. gospodovȃvka, f. die Beherrscherin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan.
  86. gospodovȃvski, adj. herrisch, Jan., C.
  87. gospǫ́dstvọ, n., pogl. gospostvo.
  88. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
  89. gostȃštvọ, n. die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, Cig.
  90. gostı̑łničarstvọ, n. die Gastwirtschaft, Jan.
  91. 1. gostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, Jan.; — das Gastmal, Cig., C.
  92. 2. gostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, Cig. (T.).
  93. gostı̑tva, f. = gostitev, Valj. (Rad).
  94. 1. gostı̑vəc, -vca, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Cig., Jan., Šol., C.
  95. 2. gostı̑vəc, -vca, m. der Condensator, Jan.
  96. gostjȃvəc, -vca, m. der Gast (kdor v gostje pride), Polj.
  97. gostjȃvka, f. ženska, katera v gostje pride, Polj.
  98. gostljìv, -íva, adj. bewirtlich, gastfreundlich, Cig., Jan., C.
  99. gostljívost, f. die Gastfreundlichkeit, Jan., C.
  100. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.

   7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA