Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (75.987-76.086)

  1. pricəfráti, -ȃm, vb. pf. herbeischleppen, herbeizerren, Z., Kr.
  2. pricẹ́jati, -am, vb. impf. ad pricediti, Jan. (H.).
  3. pricẹ́liti, -im, vb. pf. anheilen ( trans.), Cig.; — p. se, anheilen ( intr.), Cig.
  4. pricę̑ncati, -am, vb. pf. heranhumpeln; berač pricenca s svojo malho, Glas.; humpelnd bringen: p. polni bokal na mizo, Bes.
  5. pricengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd herbeikommen, Jan. (H.).
  6. pricẹ́piti, -im, vb. pf. dazupfropfen; še drug cepič p. k prvemu.
  7. priceptáti, -ȃm, vb. pf. zappelnd kommen, Let.; — trabend kommen, Polj.
  8. pricẹ́stən, -stna, adj. an der Straße befindlich: pricẹ̑stna gostilna, Zv.
  9. pricẹ̑stje, n. das Vorland bei den Straßen, Levst. (Cest.); — der Seitentheil der Straße außerhalb des Geleises, die Wildbahn, Cig.
  10. pricigániti, -ȃnim, vb. pf. 1) nach Zigeunerart (durch Zudringlichkeit, Trug u. dgl.) erwerben, Z., jvzhŠt.; — 2) p. se kam, als Lump, Vagabund irgendwohin kommen, Cig., M.
  11. pricijáziti, -im, vb. pf. herbeischleppen, Cig., Jan., Kr.
  12. pricı̑ncati, -am, vb. pf. schwerfällig herbeihüpfen: kraljič v vežo pricinca na svojih šibkih nožicah, Zv.
  13. pricmokáti, -ȃm, vb. pf. schmatzend herbeikommen, Cig.
  14. pricokljáti, -ȃm, vb. pf. in Holzschuhen kommen, Jan. (H.); schlampend kommen, Cig.
  15. pricopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. trabend kommen, Polj.
  16. pricọ̑prati, -am, vb. pf. = pričarati, Cig.
  17. pricúcniti, -cȗcnem, vb. pf. eig. dazuneigen: dazuschütten, dazugeben: na meri komu kaj p., C.; — einschenken: p. si vina iz soda, BlKr.; — durch ein Nicken bejahen, Z.
  18. pricurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach anrinnen: pricurelo je iz soda pol škafa vina.
  19. pricurljáti, -ȃm, vb. pf. = pricureti, Cig.
  20. pricúrniti, -cȗrnem, vb. pf. (mit einem Strahl) dazugießen, C., Z.
  21. príča, f. 1) (die Gegenwart): pri tej priči, sogleich, augenblicklich; Dušo pri ti prič' spusti, Npes.-K.; V ti priči se prikaže Bogomila, Preš. = pri priči, Trub., Npes.-Schein., Zora; = to pričo, Vrtov.; = k priči, vzhŠt.; — v pričo, in Gegenwart; v pričo biti, zugegen sein, ( pogl. vpričo); = na pričo biti, Jurč.; — 2) die Zeugenschaft, das Zeugnis, C.; pričo dajati, Zeugnis geben, Krelj; na pričo imamo apostole, Krelj; na pričo biti, da —, zum Zeugnis dienen, dass —, Krelj; na pričo poklicati, Zora; na pričo iti, Z.; — 3) der Zeuge; pričo pripeljati; priče imeti, da —; za pričo biti komu; s pričami dokazati; priče zaslišati; kriva priča, ein falscher Zeuge; — 4) die Parabel, das Märchen, die Erzählung, Jan. (H.); ( hs.).
  22. pričákati, * -am, vb. pf. beim Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erpassen; zajca p.
  23. pričálọ, n. = izpričevalo, das Zeugnis, C., Trst. (Let.).
  24. pričárati, -am, vb. pf. herbei-, hervorzaubern, Cig., C.; pričarani spanec, Šol.
  25. príčati, prı̑čam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.
  26. pričebeláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Bienenzucht erwerben.
  27. pričę̑łək, -łka, m. 1) der Giebel, (príčełək) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der glatte Querschnitt am Ende eines Holzstammes, Cig., C.; lep p. narediti, vzhŠt.- C.
  28. pričę́liti, -im, vb. pf. mit glatter Querschnittfläche versehen, am Ende glatt ab- oder zuschneiden, absägen: p. drevo, hlod, palico, Cig., Nov., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); kamen p., einen Stein auf einer Seite glatt behauen, C.
  29. pričę̑lje, n. der Vorgiebel, Jan.
  30. pričèn, -čę́na, m. = pričina, C.
  31. príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.- Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.- Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.- Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc- Erj. (Torb.), Z.
  32. pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.
  33. pričésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen anliegend machen, ankämmen, Cig.; anstriegeln, Cig.
  34. pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  35. pričę́ščanje, n. das Communicieren, die Communion, C., kajk.- Valj. (Rad).
  36. pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
  37. pričeščénje, n. die Communion, ogr.- C.
  38. pričę̑tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; za pričetka, anfänglich, C.; — pričetki, die Anfangsgründe, Cig., Jan.
  39. pričę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Jan.; pričę̑tna ljubezen, C.; pričetna dela, die Vorarbeiten, DZ.
  40. pričę́ti, -čnèm, vb. pf. den Anfang machen, beginnen; pravdo p., den Rechtsweg betreten, Cig.; — (o kravi) zu eutern anfangen, Jan.; — p. se, den Anfang nehmen, beginnen; boj se je pričel; zdaj se mlačva prične, Ravn. (Abc.); bolezen se je pričela (ist ausgebrochen), Cig.; zdaj še le se njih reva prične, Ravn.
  41. pričę́tje, n. = pričetek, Cig.
  42. pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.
  43. pričę́tnik, m. der Beginner, der Urheber, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  44. pričı̑na, f. der Anlass, die Ursache, Cig., Zora, Bes., ZgD.; (po drugih slov. jezikih).
  45. pričíniti, -čı̑nim, vb. pf. verursachen, zufügen: p. komu kaj, Mur., C., Z.
  46. pričínjati, -am, vb. impf. ad pričiniti, Mur.
  47. pričı̑sloma, adv. genau, knapp, vzhŠt.- C.
  48. prı̑čka, f. 1) ein Brett zum Glattschlagen, eine Art Bleuel, C., vzhŠt.; — 2) der Schlag beim "Stockschlagen", C.; — der Batzen, Dict., ogr.- C.; — 3) der Wortwechsel, Z., BlKr.; — prim. nem. Pritsche = ein flacher Schlägel.
  49. prı̑čkanje, n. 1) das Richterspiel, C.; — 2) das Disputieren, das Zanken; die Reibungen.
  50. prı̑čkati se, -am se, vb. impf. 1) das Richterspiel spielen, den "Stock schlagen", jvzhŠt.; tudi: pričkati (brez: se), C.; — 2) zanken, disputieren, einen Wortwechsel haben, streiten; = tožariti se, processieren, BlKr.
  51. príčnost, f. die Gegenwart, Mur., C., Kast., Jsvkr.
  52. príčo, praep. c. gen. = vpričo, Mik.
  53. pričołnáriti, -ȃrim, vb. pf. als Kahnschiffer erwerben, Cig.
  54. pričółniti, -im, vb. pf. mit dem Kahn heranrudern, C.
  55. pričotáti, -ȃm, vb. pf. hinkend herankommen, SlN.
  56. pričrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinzukritzeln.
  57. pričŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinzukritzeln, Jan. (H.).
  58. príčrn, adj. schwärzlich, Habd.- Mik.
  59. pričujǫ́č, adj. išči pod: pričevati.
  60. pričujǫ́čən, -čna, adj. = pričujoč, Jan.
  61. pričujǫ́čnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart; p. duha, die Geistesgegenwart, Cig. (T.), nk.
  62. pričȗt, m. die Nebenempfindung, Lampe (D.); die Sinnestäuschung, Cig. (T.).
  63. prìd, prída, m. 1) der Nutzen, der Vortheil; ljubezen svojega prida ne išče, Dalm.; kar se tiče prida občine, was das Interesse der Gemeinde betrifft, Levst. (Pril.); v prid biti, zum Nutzen gereichen; v prid obrniti, ausnützen, ausbeuten; na p. obračati, sich zunutze machen, nutzen, Cig.; s pridom, mit Erfolg, mit Nutzen, Jan.; s pridom učiti se, mit Nutzen lernen, C.; s pridom delati, Levst. (Zb. sp.); — prida, wacker, tüchtig; prida učenec, Ravn.; bieder, Cig.; kaj prida človek, ZgD.; nič prida človek; ni nič prida, er ist nichts nutz; malo prida je, er ist nicht viel wert, ZgD.; nikoli ne bo nič prida iz njega; — kaj prida, eine beträchtliche Menge, viel, Cig.; ali je bilo kaj prida ljudi na senjmu? Polj., jvzhŠt.; imate kaj prida molže? Polj.; kaj prida zaslužiti, etwas Ordentliches verdienen, Slovan; — 2) = pridnost: v pridu pri opravilih koga posnemati, Ravn.
  64. pridȃja, f. das Zugeben, die Zugabe, Cig.
  65. 1. pridȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pridati; zugeben.
  66. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
  67. pridȃljšati, -am, vb. pf. um ein Weniges verlängern, Cig.
  68. pridȃljšək, -ška, m. eine kleine Verlängerung, Z.; — der Anschieber an einem Tische, Cig.
  69. pridálọ, n. die Daraufzahlung, Z.; (prídal, -dála m., Levst. (M.); toliko pridála mi je dal, pa sva menjala, Ig [ Dol.]); — pogl. pridav.
  70. prídanič, m. = nič prida človek, SlN., Ščav.
  71. pridȃtək, -tka, m. die Zugabe, die Zubuße, Cig., Jan.
  72. pridáti, -dám, vb. pf. dazugeben, obenein geben, hinzufügen; deset goldinarjev sem moral še pridati; p. krme živini, nachfuttern, Cig.; — p. koga komu za tovariša (zuordnen), Cig.; — pridano ime, der Spitzname, C.
  73. pridəhníti, -dáhnem, vb. pf. = poduhati, riechen, (pridẹ́hnem) ogr.- Valj. (Rad).
  74. pridəhtíniti, -ı̑nim, vb. pf. = pridihtiniti, (-dah-), Cig.
  75. pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  76. pridẹ̑jək, -jka, m. = pridevek, das Schimpfwort, C.
  77. prídẹł, -dẹ́ła, m. der Erwerb, Svet. (Rok.).
  78. pridẹ́lanje, n. = pridelek, die Fechsung, Svet. (Rok.); vse p. žita so mu prodali, Levst. (Zb. sp.).
  79. pridẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. durch Arbeit erwerben, erarbeiten; — producieren, fechsen; veliko žita, dobro vino p.
  80. pridẹ̑łba, f. die Zutheilung: službena p., die Diensteseintheilung, DZ.
  81. pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
  82. pridẹlíti, -ím, vb. pf. 1) zutheilen, Cig. (T.), nk.; — 2) mucken: še pridelil ni, GBrda.
  83. pridẹ̑łščina, f. der Fruchtertrag, Jan.
  84. prídən, -dna, adj. 1) Nutzen bringend, nützlich: sv. pismo je pridno, Trub.; moj jarem je priden, Trub.; njegovo dejanje je tebi silno pridno, Dalm.; to je bolj vidno nego pridno, Levst. (Rok.); ni nikdar pridne iz njegovih ust, aus seinem Munde hört man nie etwas Gutes, Cig.; veliko pridnega ljudem ni storil, Pohl. (Km.); — 2) brav; pridni otroci; fleißig, emsig; p. delavec, pridno delati; pridne roke skrbijo za stare zobe, Vrt.; — productiv (o človeku), Cig. (T.).
  85. prídəsək, -ska, m. = plužna deska, ogr.- Valj. (Rad).
  86. pridẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. = pridejati; dazugeben, dazufügen; kar se k temu pridẹ̑, Trub.; — p. komu kaj, jemandem einen Spitznamen geben, Cig.
  87. prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  88. prídigarski, adj. Prediger-; pridigarska zgovornost, die Kanzelberedsamkeit, Cig.
  89. prídigati, -am, vb. impf. eine Predigt halten, predigen.
  90. pridı̑h, m. der Hauch, der Spiritus ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — rus.
  91. pridihálọ, n. der Geruchsinn, C., (tudi: pridíhalọ), ogr.- Valj. (Rad).
  92. pridı̑hnica, f. der Hauchlaut, Cig.; (po polj.).
  93. pridı̑hnik, m. = pridihnica, Jan.
  94. pridihtẹ́ti, -ím, vb. pf. schnaufend oder stark athmend kommen, Let.
  95. pridihtíniti, -ı̑nim, vb. pf. = pridihteti, Z.
  96. pridı̑r, m. die ungestüme Ankunft, M.
  97. pridı̑rati, -am, vb. impf. ad pridreti, Jan. (H.).
  98. pridirjástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm rennend ankommen, heranjagen, Cig., M.
  99. pridírjati, -am, vb. pf. angerannt, angesprengt kommen.
  100. pridíšati, -ím, vb. pf. den Geruch bis zu einem Orte verbreiten, herduften, Cig.; nekaj je pridišalo do nas, jvzhŠt.

   75.487 75.587 75.687 75.787 75.887 75.987 76.087 76.187 76.287 76.387  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA