Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (7.401-7.500)

  1. glavánja, f. 1) der Kopf ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) = poleno z debelim koncem, Blc.-C.
  2. glavár, -rja, m. das Oberhaupt; Kristus naš g., Kast.; der Vorsteher; okrajni g., der Bezirkshauptmann; deželni g., der Landeshauptmann; g. nemškega reda, der Deutschmeister, Cig.; stražni g., der Wachtmeister ( n. pr. pri žandarmih), DZ.
  3. glavaríca, f. die Vorsteherin, Cig., Jan.; — die Oberin, Valj. (Rad).
  4. glavarína, f. die Kopfsteuer, Nov.- C.
  5. glaváriti, -ȃrim, vb. impf. = glavar biti, Z., Zora, Vest., SlGosp.- C.
  6. glavárski, adj. das Oberhaupt betreffend.
  7. glavȃrstvọ, n. die Vorsteherschaft: okrajno, deželno g., die Bezirks-, Landeshauptmannschaft; okrožno g., die Kreishauptmannschaft, DZ.; pristransko g., das Hafencapitanat, DZ.
  8. glavàt, -áta, adj. großköpfig, Mur., Cig., Jan., Mik.; — mit einem Kopfe, Knaufe, Knorren u. dgl. versehen, Cig., Habd.- Mik.; glavata salata, der Häuptelsalat, Cig., Jan.; glavato zelje, der Kopfkohl, Vrtov. (Km. k.); glavati vijak, die Kopfschraube, Cig.
  9. glavatẹ́ti, -ím, vb. impf. einen dicken Kopf bekommen, V.-Cig.
  10. glavȃtica, f. 1) die Lachsforelle (trutta lacustris), Erj. (Ž.); — 2) die Krautpflanze, C.; glavatice pleti, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — der zur Samenbildung bestimmte Krautkopf, Dol., vzhŠt.
  11. glavátost, f. die Dickköpfigkeit, Cig.
  12. glȃvəc, -vca, m. = glavač (centaurea phrygia), Šulek- Erj. (Torb.).
  13. glávən, -vna, adj. 1) Kopf-, glavna bolezen, Kopfweh, Cig., Fr.- C.; — 2) Haupt-, hauptsächlich; glavno mesto, die Hauptstadt; glavno vodilo, das Grundprincip; — 3) glavnat, Z., Burg.; glavno zelje, der Kopfkohl, Cig.
  14. glávica, f. 1) dem. glava, das Köpfchen; dobro glavico imeti, treffliche Anlagen haben; — 2) glavíca, der Krautkopf; der Salatkopf; das Blütenköpfchen ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); die Samenkapsel, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.), Tuš. (B.); lanena g., lan je v glavice šel; der Knoblauchkopf, C.; koruzna g., der Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kopf ( z. B. eines Nagels); — der Knauf; — 4) die Eichel ( anat.), Cig.
  15. glavìč, -íča, m. 1) der Knauf, der Knopf, C., Dalm.- M., Mik.; der Degenknopf, der Sattelknopf, der Dreschflegelknauf, der Stielknauf u. dgl., C.; — das Säulencapitäl, Dict., Hip. (Orb.); pet stebrov in njih glaviči, Dalm.; — der Streitkolben, V.-Cig.; ročno buta mu glavič, Vod. (Pes.); — 2) die Eichel ( anat.), C.; — 3) der Eckstein, ogr.- C.; — 4) glȃvič, die Bergflockenblume (centaurea montana), Bolc- Erj. (Torb.).
  16. glavı̑čar, -rja, m. tisti, ki glavice za bucike dela, der Knopfspinner, Cig.
  17. glavı̑čarica, f. die Knopfnadel, die Stecknadel, Goriš.- C., Koborid- Erj. (Torb.).
  18. glavíčast, adj. mit Knöpfchen versehen, C.; — voll Samenkapseln: g. lan, Z.; — kolbicht, knotig, Cig.
  19. glávičati, -am, vb. impf. trte h kolju privezavati, Vrtov.- C.
  20. glavíčevina, f. = omlačene lanene glavice, Polj.
  21. glȃvičica, f. das Köpfchen; tudi: glavíčica.
  22. glavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) mit Köpfchen versehen: bucike g., Cig.; — 2) g. se, Köpfchen ansetzen: mak se glaviči, Z.; sich häupteln, Jan.
  23. glavı̑čka, f. die Oberhand ( opp. dlan), ogr.- C.
  24. glavı̑čki, adv. kopfüber, vzhŠt.- C.
  25. glavı̑čnica, f. 1) neka vrsta bekovih trt, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zelnata glava, ki se hrani za seme, Poh.
  26. glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.- C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.- C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).
  27. glavı̑nar, -rja, m. der Dickkopf, der Dummkopf (psovka), GBrda.
  28. glavı̑nəc, -nca, m. die Flockenblume (centaurea jacea), Tuš. (B.).
  29. glavı̑nje, n. coll. = glavice (glavičaric, bucik), Danj.- Valj. (Rad).
  30. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
  31. glavíšče, n. der Gewehrkolben, Jan. (H.).
  32. glavı̑t, adj. = poglavit, Haupt-, ogr.- C.; glavita stanova, Zv.
  33. gláviti se, -im se, vb. impf. kopfen, Cig.; zelje se glavi, C.
  34. glavízən, -zna, m. die Kugeldistel (echinops), Hal.- C.; tudi: = bulnik 2), der Stechapfel (datura stramonium), C.
  35. glȃvje, n. 1) coll. die Krautköpfe, Z., Fr.- C.; — 2) nam. oglavje, das Säulencapitäl, M.; podstrešno g., das Dachgesims, Cig.
  36. glȃvji, adj. Kopf-, M.; glavji bol, der Kopfschmerz, C.; — glavja salata = glavnata s., C.
  37. glȃvka, f. der breite Theil des Löffels, ogr.- Valj. (Rad).
  38. glȃvnat, adj. kolbig, Jan.; — glavnata salata, der Häuptelsalat; glavnato zelje, der Kopfkohl, Z.
  39. glȃvnica, f. 1) das Capital, Jan., Levst. (Nauk), C., nk.; ( hs.); — 2) das Mutterkorn (claviceps purpurea), C.
  40. glavničár, -rja, m. der Kammacher, Mur., Cig., Jan., Vrtov., Zora.
  41. glavničárski, adj. Kammacher-: glavničarska pila, Cig.
  42. glavničȃrstvọ, n. das Kammacherhandwerk, Cig., Jan.
  43. glavnı̑čnica, f. 1) "glavničnice so pri lanu vršiči", Blc.-C.; — 2) eine Art Heugras, C.
  44. glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.- C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.- C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.
  45. glavnı̑kar, -rja, m. der Kammacher, Z., Jan. (H.).
  46. glavnína, f. die Kopfsteuer, Cig., Jan., C.
  47. glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.- Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.- C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.
  48. glavnjáč, m. der Kopfkohl, Gor.
  49. glavnják, m. = glavnjač, Gor.
  50. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
  51. glavobẹ̑łəc, -łca, m. der Grübler, Jan.
  52. glavobẹ́łən, -łna, adj. kopfbrecherisch, Jan., M.
  53. glavobòł, -bǫ́la, m. = glavobolja, Mur., Gor.
  54. glavobǫ̑ł, f., Jan., pogl. glavobol, m.
  55. glavobǫ́łən, -łna, adj. 1) kopfleidend, Jan. (H.); — 2) = glavoboljen, Mur., Cig., Levst. (Zb. sp.).
  56. glavobǫ́lja, f. der Kopfschmerz, Jan., kajk.- Valj. (Rad); die Hauptsucht (konjska bolezen), Cig.
  57. glavobǫ̑lje, n. = glavobolja, Zv.
  58. glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
  59. glavobǫ́ljica, f. = glavobolja, jvzhŠt.
  60. glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.
  61. glavogrǫ̑dje, n. das Kopfbruststück, Cig. (T.).
  62. glavolǫ́mən, -mna, adj. = glavobelen, Cig., Jan., SlN.
  63. glavonǫ́ša, m. prvo vretence v hrbtenici, der Träger, Erj. (Som.).
  64. glavonǫ̑žəc, -žca, m. glavonožci, die Kopffüßler (cephalopoda), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  65. glavopȓsje, n. das Kopfbruststück, LjZv.
  66. glavorẹ̑zəc, -zca, m. der Kopfabschneider, Trst. (Let.).
  67. glavosẹčénje, n. = glavosek, ogr.- C.
  68. glavosẹ̑čnica, f. die Guillotine, ZgD.
  69. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
  70. glavosẹ́kanje, n. = glavosek 1), Blc.-C.
  71. glavotèg, -tę́ga, m. der Kopfzieher (bei den Geburtshelfern), Cig.
  72. glavotę̑znik, m. = glavoteg, Cig.
  73. glavovŕtən, -tna, adj. schwindelig, nk.
  74. glavúh, m. = glavač 1), Z., Jan. (H.).
  75. glavȗra, f. ein großer Kopf, Cig.
  76. gláževina, f., pogl. steklovina, steklenina.
  77. gláževnat, adj., pogl. steklen.
  78. gledalı̑štvọ, n. das Theaterwesen, Cig., Jan.
  79. gledávati, -am, vb. impf. zu schauen pflegen: mati skozi okno gledava, ko sina iz šole pričakeva ( nam. pričakuje), Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  80. glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.
  81. glę́davka, f. die Zuschauerin.
  82. gledīčevəc, -vca, m. die Christusakazie, der Schotendorn (gleditschia), Nov.- C.
  83. gledljívost, f. die Schaulust, Cig.
  84. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  85. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  86. glẹnìv, -íva, adj. = glenav, Rib.- Mik.
  87. glę̑štvọ, n. = glešt, Danj.- Mik.
  88. glẹ́tvọ, n., vzhŠt., pogl. dletvo.
  89. glẹ́viti, -im, vb. impf. kauen, V.-Cig., Mik., Kras- Erj. (Torb.); nagen, C.; Ta na vzarah skorje glevi, Levst. (Zb. sp.).
  90. glibánjev, adj. Pilz-: glibanjeva juha, M.
  91. glibánjevica, f. die Pilzsuppe, ogr.- C.
  92. glı̑bavica, f. die Nadelbinse, Cig.
  93. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  94. glínjavica, f. = 2. glinja, C.
  95. glínjavka, f. = glinjavica, Fr.- C.
  96. glínjevica, f., Cig., Jan., pogl. glinovica.
  97. 1. glínov, adj. iz gline, Trub.- C.
  98. 2. glinov, adj. glinova ovca, Nov., pogl. glenav.
  99. glinovàt, -áta, adj. thonhältig, Z.; glinovati železovec, Cig. (T.); pogl. glinovnat.
  100. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA