Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (73.187-73.286)

  1. prȃsljaj, m. = 1. praska, Jan.
  2. práslȗz, -ı̑, f. der Urschleim, Cig. (T.).
  3. prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen ( z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.
  4. prásorǫ́dən, -dna, adj. urverwandt, Trst. (Let.).
  5. prástàr, -stára, adj. uralt, Z., nk.; prastari sovražnik, der Erbfeind, SlN.
  6. prástríc, m. der Uronkel, Levst. (Zb. sp.).
  7. prašȃj, m., pogl. vprašaj.
  8. prášati, -am, vb. pf. ( impf.) fragen; ( nam. vprašati, Mik. (V. Gr. IV. 307.)).
  9. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  10. praščíka, f. spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Kras- Erj. (Torb.).
  11. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
  12. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
  13. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
  14. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
  15. 2. prášən, -šna, adj. Brach-: prȃšna njiva, Cig., Jan.
  16. prašína, f. die Staubmasse, das Gestübe, Jan., Trst. (Let.); die Staubwolke, Vrt.
  17. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
  18. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
  19. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
  20. prȃšnat, adj. staubig; prašnate glive, Staubpilze, Cig. (T.).
  21. 1. prašníca, f. 1) der Staubbeutel der Blüten (anthera), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) die Zündpfanne am einstigen Schießgewehre oder am Pöller; na prašnici je pogorelo = es ist nichts daraus geworden, Levst. (Rok.); — 3) die Hemme in den Mühlen, um damit das Verstauben des Mehles zu verhüten, V.-Cig.
  22. 2. prȃšnica, f. 1) die Brache, C.; — der Brachacker, Z.; — 2) das Brachkorn, Cig.
  23. prašníčən, -čna, adj. Staubgefäß-: prašnı̑čna nit, der Staubfaden (filamentum), Cig. (T.); prašnična metlica, Zv.
  24. 1. prašník, m. 1) das Staubgefäß (stamen), Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) das Pulverhorn, die Pulverbüchse, Cig., Jan.
  25. 2. prȃšnik, m. der Brachmonat (Juni), Guts., Mur.
  26. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  27. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  28. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  29. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  30. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  31. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
  32. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
  33. prátika, f. der Bauernkalender; v pratiko pogledati.
  34. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
  35. práȗjəc, -jca, m. der Uroheim, Jan. (H.).
  36. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  37. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
  38. prázdən, -zdna, adj. (prvotna oblika) = prazen, Mur., Mik., Krelj.
  39. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
  40. praznáhern, adj. ganz leer, BlKr.- Let.
  41. praznę̑n, adj. = prazničen, C., GBrda; — prim. pražnjen.
  42. práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.- Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.- Mik.
  43. prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.
  44. prázničnost, f. die Festlichkeit, die Feierlichkeit, Jan.
  45. práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.- Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.- Mik.
  46. praznína, f. 1) leerer Raum; praznine puščati za pripise, DZ.; — die Leere, Jan., Cig. (T.); Torricellijeva p., Sen. (Fiz.); — die Lücke, Jan., Cig. (T.), LjZv.; — 2) die Wüste, Guts., Cig.
  47. prázniški, adj. feiertagsmäßig, festlich, C., Z., Zora.
  48. prázniti, -im, vb. impf. leeren; kupice p.; räumen, Cig.; p. sobo, Jan.
  49. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
  50. praznóba, f. die Leere, Mur., Cig., Jan.
  51. praznǫ̑ča, f. = praznota, Kremp.- M.
  52. praznomèr, -mę́ra, m. das Vacuummeter, h. t.- Cig. (T.).
  53. praznomı̑səłn, -łna, adj. gedankenleer, Jan.
  54. praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.
  55. práznost, f. 1) die Leerheit, die Leere; die Schalheit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; die Vergeblichkeit, Cig., Jan.; — 2) die Hurerei, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  56. praznóta, f. die Leerheit, die Leere; die Gehaltlosigkeit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; — = praznina, Cig., Jan.
  57. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
  58. práža, f. etwas Geröstetes, Jarn., Mik.; pos. = pražene sveže češplje, Gor.
  59. prȃžəc, -žca, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  60. prȃžək, -žka, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  61. prážən, -žna, adj. = pražilen, Cig.
  62. prȃženək, -nka, m. der Krapfen, C.
  63. pražíłən, -łna, adj. zum Rösten dienend, Röst-, Cig.
  64. pražíljka, f. = bražiljka, das Brasilienholz, Cig., Jan.
  65. pražı̑łnica, f. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  66. pražílọ, n. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  67. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
  68. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
  69. prážnji, adj. festtäglich; pražnja obleka, das Feiertagsgewand; pražnje se obleči; — fein: pražnje predivo, platno, pražnja srajca; — pražnja moka, das Mundmehl, Z.
  70. pȓcati se, -am se, vb. impf. brunften (o kozah), BlKr.
  71. pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Vreme- Erj. (Torb.), LjZv.
  72. 1. pŕča, f. = golša, der Kropf, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  73. 2. pŕča, f. der Weidestrick: kravo na prči pasti, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  74. prčánəc, -nca, m. = 1. prča, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  75. pŕčiti se, -im se, vb. impf. brunften (von Ziegen), Cig.
  76. pȓčkati, -am, vb. impf. = paberkovati po trtah, GBrda- Erj. (Torb.).
  77. pȓd, m. der Furz, Cig.
  78. 1. pŕda, f. 1) = rit, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) eine fagottartige Schalmei aus Baumrinde, Gor.- Mik.; = trobentica, ki si jo na vzpomlad napravijo otroci od lubja, Skrilje- Erj. (Torb.).
  79. 2. pŕda, f. = obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke, (iz nem. Bürde?) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  80. prdáča, f. eine Art gelbe Pflaume, C., vzhŠt.
  81. pŕdalọ, n. 1) = rit, Mur., Cig., Mik.; — 2) der Farzer, Lašče- Levst. (M.).
  82. prdánja, f. = prdalo 1), C.
  83. prdè, -ę́ta, m. der Farzer, Lašče- Levst. (M.).
  84. pȓdəc, -dca, m. 1) der Furz; tudi: prdə̀c, -dcà, Valj. (Rad); — 2) = 1. prda 2), trobentica od lubja narejena, jvzhŠt.
  85. prdẹ̑la, f. = 1. prda 2), Cig., Polj.
  86. prdẹ́lọ, n. prdalo 1), C.
  87. prdẹ́ti, -ím, vb. impf. farzen; prdi kakor konj.
  88. pȓdež, m. 1) der Furz, Valj. (Rad); — 2) der Farzer, Valj. (Rad).
  89. pȓdih, m. = živalski mehur, die Thierblase, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  90. pȓdlja, f. = prdača, eine Art Pflaume, C.
  91. pŕdniti, pȓdnem, vb. pf. einen Furz gehen lassen.
  92. pŕdprda, f. = podprda, C.
  93. prdúlja, f. = prdača, C.
  94. prè, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzhŠt.; ima pre denarje, man sagt, er habe Geld, Cig.; on je pre prišel, er soll gekommen sein, Mik.; (skrčeno iz: prejo = pravijo, C.; prim.: dosti jih je, prejo, poginilo, Hal.- C.).
  95. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
  96. preȃra, f. die Brache, C.
  97. preȃrati, -am, vb. impf. überackern, noch einmal pflügen, Dol.- Mik.
  98. preȃrjati, -am, vb. impf. = prearati, Cig., Jan.
  99. prebadáč, m. der Durchstecher, Cig.
  100. prebadálọ, n. ein Werkzeug zum Durchstechen, Cig.

   72.687 72.787 72.887 72.987 73.087 73.187 73.287 73.387 73.487 73.587  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA